Dozorelo Je

      Ne vem kako naj začnem, vem le to, da moram razkriti mojo pot, ki ni osamljena! A našel sem moč in zmagal.
Dojel sem, da spoštujem lasten ego in spoznanje,
da mu služim le kot suženj.
Že kot otrok sem bil problematičen, saj sem se rodil staršem, ki sta bila še veliko bolj problematična od mene. Zato sta mi dopuščala, da sem lahko
počel vse, kar sem hotel.
Odraščal sem, postajal še bolj samosvoj, starši so mi postajali še večji tujci. Razumevanje in Modrost sem črpal iz lastne podzavesti in uteho iskal pri starih starših. Šola je bila že drug problem, spoznal sem, da šolo večinoma vodijo največji bebci, ki to počnejo iz lastnega ega, sadizma, pod krinko, da rešujejo človeško bedo, da bo vse izobraževano in pošteno. Proces kaže, da je večina izobraženih nezaposlenih. Ugotovil sem, da živim v času človeške zmede.
V šoli sem se prebijal z nič truda z odliko, a me že niso pustili na miru. Hitro so mi vsiljevali različna tekmovanja itd. Zopet sem ugotovil, da ne smem imeti lepe ocene, če hočem imeti mir. Poskrbel sem, da so moje ocene v hipu zdrsnile na lestvici številk na najnižje stopničke. Posledica moje odločitve je vodila v pogoste obiske pri psihologih in njihovih analizah, ki sem jih reševal zelo smešno in se z njimi igral. Starši so bili kar mirni, saj drugega niso znali.
Že v osnovni šoli sem se ukvarjal z različnimi dejavnostmi: popravljal mopede, motorje, avtomobile, skratka vse, kar mi je prišlo pod roke. Mimogrede sem postal tudi suženj računalnika. Okolica je čutila, da sem fant, ki razmišlja po svoji volji, da nisem dopustil, da bi drugi razmišljali namesto mene, se pravi, odločal sem sam o sebi. Zato je postajal razhod med menoj in okolico vedno večji. Tudi dekleta so imela pri meni svojo podobo, prostor, ustvaril sem si zid, da nisem dovolil nikomur, da bi me razočarale. Moji prijatelji so postali tudi cigareti, droga, alkohol, pa še kaj bi se našlo.
Kmalu me je začelo motiti tudi lastno ime, priimek, rojstni datum, izobraževanje itd. Vedel sem, da je vse brez vsakega pomena, še več, ugotovil sem, da so živali in rastline mnogo višje razvite kot človek. Ugotovil sem tudi, da je človek najnižje razvito bitje, a domišlja si, kaj da je !!! A človek je edino bitje, ki v večini primerov povzroča le bolečine, nemir in kaos. Celoten planet je prišel v to krizo nerešljivosti samo zaradi človeškega pohlepa in zavisti. S težavo sem opravil poklicno šolo, saj mi je lasten ego zelo intenzivno krojil trdo življenje. Moje hobije sem razširil še na glasbo in različno družbo. Bil sem na krasni poti vojne, kdo pravzaprav sem, kam potujem. Globoko v sebi sem nosil velik zaklad informacij, ki so bile v celoti ločene od materialnega sveta, sveta laži in prevar. Poleg že vseh omenjenih konjičkov, sem začel še z begom po svetu, iskal sem duhovnost, a našel sem le izmišljotine in bolne filozofe.
Zopet sem začutil prevaro človeka po človeku. V sebi sem si rekel: tema je zajela cel svet, cel svet je nor, a jaz nisem ! Kar dobro sem se že seznanil z jogo in drugimi različnimi tehnikami na različnih duhovnih vajah. Nekatere sem kar osvojil, druge so mi bile trapaste in tako dalje. Po eni strani sem začel sebe umirjati, po drugi strani sem postajal še bolj nemiren. Pravzaprav sem se potapljal, moral sem se preživljati. Odločil sem se za nov korak in se začel povezovati z različnimi bauštelami po svetu. Na začetku mi je bilo kar všeč, saj sem v kratkem času napraskal kar precej cvenka za nadaljnji potep in avanture.
Globoko v sebi sem čutil proces, ki ga nisem znal imenovati, pa sploh to ni važno, čutil sem le, kako me para in reže ! Le s težavo sem se še držal na nogah. Bauštele so me dodobra izdelale in uničile, iz mene delale invalida, oziroma to je bila moja odločitev. V sebi sem čutil le še nagon po denarju in dokazovanju, kaj vse zmorem in postal sem ničvreden več samega sebe.
Že v ranem otroštvu sem imel občutek, da je nad nami energija, ki je mnogo močnejša in Modrejša od nas, da je za mene že vse poskrbljeno, če bom sledil pravi poti, imel sem tudi občutek, kje in kako bom živel, imel veliko družino, povezan s celim planetom. V Viziji v sanjah so se mi potrjevale informacije, zato sem postajal še bolj nemiren in neučakan,
kdaj se bo to zgodilo.
Ko sem začutil, da sem že dovolj dotolčen in dodelan, uničen, sem si rekel - pokličem, saj sem se do telefonske številke prikopal že veliko prej, pa sem sebe še kar mazohiral, da nisem vreden, a to mi je bil izgovor za odmik. Nekega dne pritisnem številke in se na drugi strani oglasi glas Bitja otroka, ki mi ni razkril, kateri spol naj bi bil. Glas je imel Mehkobo in Odločnost. Dogovorila sva se za obisk, ki sem se ga veselil, bal, in hotel odriniti. Moj ego mi je hotel preprečiti srečanje in rešitev. Zopet sem začutil, da sem lastnemu egu zvest.
Zgodilo se je. Starši so me blagovolili odpeljati na srečanje, jaz pa sem hotel biti velik, kupil sem še lončnico za pozornost. Oh kakšen bedak ceneni, brez problema smo našli kraj, Raj, in prebivajoče. Seveda na vrata je prišlo tudi Bitje, ki ni bilo zoprno, ni bilo odbijajoče, a hkrati sem čutil, da je to spopad mojega ega, ki sem ga čutil že v naprej. V tem trenutku sem že čutil sovražnost v meni do Bitja. Bil sem zelo sladek in prijazen, seveda v tem nista zaostajala niti starša, saj sta le čakala, da bi se jaz nekje usidral in našel svoj mir. Ob pozdravu z Bitjem sem izročil rožico. Bitje je sicer rožico sprejelo in jo takoj odložilo na bližnjo klopco, moja užaljenost pa je začela rasti in spustila surlo do tal,
Bitje pa je brez problema funkcioniralo naprej v Miru in Ljubezni.
Začutil sem Jasno : To Je To. Naletel sem na strup mojega ega in še bi lahko našteval reakcije moje takratne situacije. Po krajši debati sem zaprosil za par dni azila, saj so mi na živce šli tudi starši. Bitje mi je to takoj ugodilo s
pojasnilom, dokler nam bo skupaj lepo. Meni že tedaj ni bilo lepo, saj sem proučeval okolico, jo tehtal, iskal napake v opravičilo sebi. Bil sem iskalec Resnice, a ko sem se končno z Resnico srečal, sem hotel po njej le pljuvati,
 sebe pa poveličevati,
a za seboj sem imel le bolečine in pogorišča.
Na srečo mi je po nekaj dneh umrl dedek, ki sem ga imel zelo rad, a sem ga že zlorabil za moj izgovor, češ da moram sedaj paziti na babico, ki ji ni nič manjkalo, se pravi, zlorabil sem fizično umrlega človeka in zlorabil tudi babico za moje skrivalnice in ekskivaže od Pravih mojih odgovornosti.
Odločil sem se za odločitev, da ostanem pri babici. Dobro pa sem se zavedal, da to ni prava odločitev, saj sem že poznal sredino, katero mi je določil Bog in je ne smem spreminjati. A Prave sredine se mi še ni dalo sprejeti, zato sem se še skrival in preučeval okolico. Bil sem primoran in zaprosil sem za časovni odmik, babico pa sem zlorabljal in visel na njeni penziji. Moje limanje na njeni penziji ni dolgo trajalo, saj sem za babico tako intenzivno skrbel, da so se nekega dne na meni vžgale cunje, natančno delovna obleka in sem oblečen skočil v tekočo reko, ker nisem imel časa klicati gasilce. Na ta način sem se z avtotraparijami zopet malo zbudil, saj so temu velik poudarek doprinesle tudi oktobrske temperature. Z vodo napita obleka je postala v trenutku zelo debela, jaz sem postajal iz trenutka v trenutek manj priseben, saj me je tema porivala
 h koreninam rastlinja.
No, Božja Volja ni bila, da bi me pobralo, zato sem ostal živ, živ mrlič,
saj sem vedel, kaj mi je storiti, le storil nisem nič. Bil sem pokoren le
 svojim zablodam in bedarijam.
Ponovno zberem pogum, pokličem številko, ki sem jo že dobro poznal,
a moj cilj je bil še vedno le testiranje sredine, kamor sem sodil, pripadal, da poravnam svoje dolgove in postanem človek Resnice. A koraka še nisem bil pripravljen storiti, kljub temu, da sem bil fizično že tako iznakažen,
da se nisem mogel več pogledati v ogledalo.
Začel sem gristi samega sebe in ciljno uničevati,
na tak način sem obračal pozornost nase.
Zgodilo se je, kar mi ni prišlo na misel, da bi se mi lahko pripetilo.
Pozvoni telefon, na drugi strani se oglasi glas Bitja, ki sem ga že poznal.
»Mi gremo proti morju, lahko se nam pridružiš.« Namesto da bi se takoj odločil, sem začel sikati o problemih, da sem skrbnik babice, a bil sem sam problem vseh problemov. Čez dva dni ponovno telefon, glas je dejal:« Mi gremo jutri zjutraj zgodaj. Adijo!« Ta tuš je bil tako hladen, da sem bil v hipu zamrznjen, a vedel sem, da mi je še dana priložnost zmage ali pogube. Odločil sem se v hipu, uredil vse potrebno, sploh pa ni bilo kaj urejati in že sem bil na pravi poti. Zjutraj smo krenili in jaz v celi grozljivi pohoti sem predlagal, da lahko jaz vozim. Bil sem deležen pogledov sopotnikov, ki so jasno govorili, kakšen nehvaležnež sem, v sebi pa sem čutil, kakšna gmota nadutega pesjana sem.
Usedel sem se v avto, pridružil ostalim članom družine. Vsi so me spoštljivo sprejeli medse in vse podelili z menoj. Da je bila groza za mene še večja, smo odšli na FKK prostor, v čudovito naravo. Vsi v družini so bili zelo čutni, obzirni do mene, saj so me morali skrivati pred drugimi, saj je takratna moja pojava izdajala konfliktno stanje v meni. Bil sem suh, bledo siv, kar težko sem hodil, nihče ni šel mimo nas, da se ni zazrl v mene, zato smo iskali bolj osamljene točke, da smo se lahko vsi izpostavili soncu, ki sem ga zelo potreboval in mi je zelo dobro delo. Po nekaj dneh prave prehrane, sonca, plavanja, sprehodov, košarke, tenisa itd. sem se začel naglo rehabilitirati, postal sem razpoložen in družaben. Hkrati pa sem ugotovil, da je to edini pravi korak življenja in da ga sam nisem zmožen peljati. V sebi sem prinesel odločitev: dovolj je. Postati hočem, to kar v Resnici sem in sprejel sem Bitje, ki sem ga sovražil in ignoriral, če se je le dalo. Hkrati Pa Sem Dojemal, Da Mi To Bitje Prihaja Iskreno Nasproti V Brezpogojni Ljubezni Po Volji Boga Sathye, ki sem ga že tudi dolgo poznal,
a sem ga ignoriral.
V Raju živim že peto leto, bili so vzponi in padci, zdaj so samo še vzponi. Bitje Vedno Usklajuje Vse Zadeve, katere nam služijo za Učenje in Rast na naši poti, če se hočemo rešiti medsebojnih in svojih karmičnih dolgov in
Postati Bitje Luči, Resnice.
Mogoče Je Živeti Življenje Brez Bolečin V Radosti In Odgovornosti
Brezpogojnega Služenja.
Pripravljen sem pomagati vsakomur, ki začutiš potrebo po Dvigu iz materialnega sveta. Vse te Čaka, Vse Je Poskrbljeno, Samo Hoteti Je Potrebno.
Pridi, čakam Te!
                                                                                                                     Jure
 

         Pred nekaj meseci sem napolnila 70 let. In kaj sem pustila za seboj?
Do nekaj poslednjih trenutkov je vse puhlo in prazno, leta sem metala stran
 z lopato, zavajala sama sebe, imela pokončno držo, solila pamet vsem okoli, največ sem modrovala lastnim otrokom, jih prepričevala v modrost ki sem jo sama dobro poznala napisano na papirju, v praksi pa sem sama delala velike ovinke samo da sem se Modrosti izognila in navidezno bila velika. Tako se še danes kdaj zgodi, ampak sem sedaj začela privijati sama sebe, ob žalostni ugotovitvi, da nimam več 10 let in še dandanes občasno igram nezrelo osebnost, oziroma osebo, ki mi še zmeraj tu in tam izgovor neodgovornosti pride prav! Kot slepec sem udobno tavala, se skrivala za ljudmi, ki Štejejo, a so Ponižni, Skromni, ne bolujejo od priznanj in puhlih pohval, od katerih sem bolovala sama! Na tak način sem sebe venomer poniževala, kljub številni pomoči, ki mi Jo je okolica neštetokrat vlivala, Darovala Moči, Modrosti, jaz pa nisem in nisem sprejela pomoči. Celo življenje sem sprejemala, igrala vlogo dvojnice, ki mi je dajala lažne smernice, jaz pa sem slepo služila bedi lastnega primitivnega ega, ki je bil močnejši od Mojega Bistva, Bistva Resnice, ki je morala čakati skoraj 70 let, da sem se vsaj za kanček premaknila k Življenju Resnice. Težko je spoznanje, da sem bila to jaz sama, da sem se zmogla tako dolgo sprenevedati in le stežka pokukam nazaj v zgodnje otroštvo, ki sem se ga vedno sramovala. Sramovala sem se prav vsega, sram me je bilo hromega očeta, ki so ga nekateri imenovali kar kruljavec, ter sivolase zagrenjene in zgarane mame. Da sem vse to prikrivala, sem se v šoli dokazovala z lepimi ocenami in aktivnostjo kjer sem le mogla. Na tak način sem se začela zapletati v vse mogoče igre, ki niso imele ne konca ne kraja.
Z izgubo očeta sem se začela trezniti o Resnici, da sem očeta imela zelo rada a nisem sprejela takega kot je bil v fizični podobi, hotela sem imeti očeta po
svoji podobi, to pa ni šlo!
Igrala sem navidezno srečno dekle pravzaprav pa sem iskala družbo, kjer sem začutila navdih očeta in to hitro zlorabila, češ da sem revica brez očeta , pa tudi takrat ko je bil še živ je bil bolnik, invalid. Tudi v moški družbi sem se zmeraj družila z starejšimi, v vsem sem iskala nadomestilo očeta, ko pa je bil živ sem se ga sramovala. Na tak način sem si zelo zgodaj začela pridobivati težke Karmične posledice, obresti sovraštva pa se še do danes niso v celoti umirile. Še dandanes težko dojemam, da je vse vnaprej že zdavnaj določeno, od mene pa je odvisno ali temu zaupam ali trmoglavim, tako kot sem to znala
že zelo zgodaj.
Še danes mi gredo na bruhanje komentarji večine odraslih ljudi, da otrok nič ne razume, kako bedasto je tako razmišljanje. Govorim samo iz svojih izkušenj, vsak otrok vse razume in dobro ve kakšne lekcije potrebujemo, okolica, starši, zato se tudi znajdemo skupaj, da poravnamo lastne dolgove, da si novih slabih
Karmičnih grmad ne bi ustvarjali! Kruto spoznanje pa je ravno v tem, da, ko vlak odpelje se Zbudiš in ugotoviš, da si si sam nakopal vse probleme! Življenje je teklo dalje ,domine sem postavljala, a še hitreje rušila. Vedno sem našla krivca zunaj sebe, nikdar v meni, znala sem situacije ovinkariti spretno in prepričljivo za večino sodelujočih v mojem toku življenja, še posebej sem bila srečna pri medicinskih strokovnjakih. Ko me je pred mnogimi leti doletela rakava diagnoza sem tudi nanjo bila kar ponosna, saj sem z omenjeno diagnozo lepo držala v šahu celo družino, službo, skratka bila sem pomembna, točno to kar je od mene zahteval moj ego! Tudi bolezen si skrojimo po podobi, ki nam je blizu, da z boleznijo manipuliramo. Zelo sem bila spretna v omenjeni igri, saj so onkologi imeli kar fajn kost za prepričevanje. Podobne dobrotnike sem kasneje odkrila na področju psihiatrije. Ko ugotoviš da so melodije izpete, da že vsi ptički poznajo moje serenade, je potrebna nova ideja, nova igra. Ko so se začeli grmaditi problemi v meni in okoli mene, sem bila na potezi jaz, da se opredelim za Resnico ali neresnico. Takrat sem se odločila za neresnico, ker mi je bilo to lažje, podprla navidezno človeka, za katerega sem točno vedela da ima zelo umazane plane. Po eni strani me je postalo strah lopova, po drugi strani pa me je bilo strah Resnice, saj sem vedela, da se mi bodo na tak način
  kmalu domine podrle!
Moje življenje je teklo dalje, vsak dan sem ob sebi gledala obraz lopova in obraze, ki so stali za Resnico. Situacija je bila vse prej kot prijazna, začela sem ugotavljati, da bo potrebno narediti premik, ki bo osvetlil moj umazan dogodek.
Odločila sem se za psihiatrijo, saj mi drugega ni preostalo. K temu so pripomogla tudi moja dejanja, saj so bila ena sama polomija. No moj dopust na psihiatriji je potekal kar lepo, zgodbo sem si še naprej izmišljala, jo krojila po lastnih krojih, samo, da prave niso prepoznali. Teden dni je bilo super, naslednji teden že malo manj, daviti me je pa začelo, ko se mi je zabliskalo, da mi tudi psihiatrija ne bo v nedogled tolerirala mojih fint. Psihiatrija se je tudi nekajkrat ponovila v mojem življenju, vse dokler nisem sama ugotovila, da je beg jalova naložba, le v lastno sramoto! Sama sem morala spregledati, da to ne vodi nikamor in se spoprijeti sama s seboj, ter se soočiti z vsemi vragolijami, ki sem jih spretno modelirala, oblikovala, seveda v svojo lažno korist, ki me je dodobra izčrpavala, smešila , saj so moje poteze bile že tako prepoznavne, s tem pa tudi dolgočasne za okolico, da sem ostala sama s seboj,
to pa tudi mene ni več zabavalo!
Spoznanje, Soočanje!
Ščepec pred petdesetim letom moje mladosti zavoženega življenja, sem naredila nekakšno inventuro in ugotovila, da moram presekati moje dotedanje korake, da nočem več trpeti. Vsi dotedanji terapevti mi niso mogli nič pomagati, teh ni bilo malo, sram me je razodeti število,
od alternativcev do medicinske stroke, a vse zaman, moja potreba po problemih se je kar večala in večala. Ves čas sem govorila kako bi bila rada srečna, a Srečo sem ignorirala takoj ko mi je prišla naproti!
Nekega dne pogledam časopis, v njem, pa je bil članek in mala fotografija, ki ni iz informacije kazala pravzaprav nobene posebne privlačnosti. Oseba na fotografiji mi je delovala nezainteresirana za ta svet, a v meni je Zavibrirala Radost kot še nikoli! Začutila sem, To Je To, do Nje se moram prikopati. Začela sem brskati, kako priti do Nje. Da je bila zadeva še malo bolj privita je bila revija že starega porekla,
skratka, ni mi šlo po maslu, tako kot sem bila tega vajena poprej. Po kar velikem trudu sem se končno dokopala do številke telefona, seveda hitro pokličem, na drugi strani pa mi ženski glas pove, da je Gospa odsotna za dalj časa. V meni se je začel gomiliti bes, kako mi je vse zaprto, po drugi strani mi je bilo nenavadno lepo čakati, saj sem podzavestno čutila, da je pred mano Pok Resnice! Po določenem času, ponovno kličem po telefonu, na drugi strani se Oglasi, Prijazen, Trden Glas. V hipu sem se že odločila za meni lažjo varianto, češ da potrebujem pomoč za otroka. Sledilo je vprašanje, koliko je otrok star. Skupaj sva ugotovili, da je že kar nekaj časa polnoleten, da naj kar tista oseba
 pokliče sama, če potrebuje pomoč.
Postalo mi je jasno, Tesna Bo! Po nekaj dneh zberem pogum, ponovno kličem že dobro znano telefonsko številko, zaslišala sem že tudi znan Glas, prosila za srečanje in pomoč. Prišel je težko pričakovan datum in že sva sedeli skupaj v Prijazni, Skromni Sobici. V meni je drhtela neučakanost razpleta k rešitvi, Ona pa nič, pogovor Je obračala v smeh, zabavo! V enem trenutku je kar zletelo iz mene, koliko problemov me teži, Ona pa se mi nasmeji, mi poreče. Očitno so vam problemi zelo blizu, lepa ropotuljica, ki vam prinaša veliko zabave, sicer bi bil vaš dolgčas, še bolj turoben! Seveda sem Jo gledala z izbuljenimi očmi, kaj mi to govori, ubogi revici, ko mi je šlo vse narobe, tedaj pa se je pokazala povsem
druga slika o mojem dejanskem stanju!
Pred Njo na mizi sem opazila zaključen tekst Svetega Pisma Boga Jezusa, Boga Satje Sai Babe. Zadnji stavek se je glasil: Hiša, Družina mora biti grajena na trdnih temeljih, če hišo gradiš na jalovih tleh, pesku je njena prihodnost majava, polna bolečin in trpljenja! Ona me je žalostno pogledala čez mizo in Tankočutno vprašala, kakšni so moji temelji? Kriza je nastopila v moji vesti obsojanja drugih. Moram se soočiti s svojim prispevkom Resnice v družino, v hišo, ter odgovorno sprejeti odgovornost, posledice, začeti živeti za Plemeniti danes, jutri in tako naprej! Prejela sem natančne Smernice, o vsem pa sem odločala sama, tako je še danes. Smernice niso bile meni pisane na kožo, Rečeno mi je bilo, da lahko vse tudi takoj pozabim ali pa uporabim, če se bom za Smiselni Življenjski Navdih odločila. Življenje se mi je začelo tako hitro spreminjati, da sama toku nisem mogla slediti. Okolica me je začela opozarjati o lepih spremembah, pa tudi o spremembah, ki drugim niso ugajale. Vse se je začelo spreminjati zaradi kontrole in čiščenja zlobe, sebičnosti v meni. Ena od Smernic se je glasila, da naj
v sebe in iz sebe Darujem Samo Plemenita Dejanja in tega sem se začela držati! Tudi v glavi sem imela jasnejše informacije, začela sem zgubljati občutek, da se moram z glavo zaletavati v zid, da mi bo kaj prebilo. Življenje mi je začelo postajati lažje, saj se mi je slika Resnice vedno močneje Odstirala, kako sem si prej sama vse zapirala zaradi lastnega ega in sebičnosti do vsega lepega! Navidezno sem igrala eno vrsto uglajene gospe, v Resnici sem bila pa le še premikajoča razvalina! Spremembe so se nizale ena za drugo, uvidela sem sama v sebi, če sledim Občutku Resnice v sebi, je vse o.k. V nasprotnem primeru pa sem tudi čutila posledice, ki so mi dale jasno vedeti, da ni pametno ignorirati Boga v sebi, saj Ga vsak od nas nosi v svojem Srcu, a hodimo po najdaljši poti do Njega! V meni so se začele domine postavljati, kdo sem bila, kdo sem , kdo nočem več biti in hočem zaživeti. V meni se je začel Rojevati občutek potrebe po novi Družini Na Trdnih Temeljih. Nič nisem razumela novega občutka, nekega dne pa sem se le opogumila in povprašala nekatere člane Nove Družine, pa mi nihče ni nič kaj oprijemljivega razkril. Začutila sem, da je to vprašanje za Gospo, jaz sem pa že iskala ovinke kako rešiti vprašanje, saj mu sama nisem bila kos. Opazila sem v sebi zavist do Gospe, ki je za moje pojme Hodila po informacije nekam v skrit tabernakelj. Ob enem naslednjih Srečanj, mi je Ona direktno Dejala: Ti pa nosiš v sebi Nebeško informacijo, a tebi Ta povzroča bolečino! Seveda mi je z Njeno Iskrenostjo navidezno olajšala situacijo, po drugi strani pa se je v meni povečevalo ljubosumje, zakaj Ona lahko, jaz pa ne? Zavist v meni je naraščala, sicer počasi a vztrajno! Življenje mi je postajalo vse jasneje in jasneje in sama sem začela dojemati kakšne grdobije sem nosila v sebi, z njimi operirala po mili volji, zdaj sem pa že Jasno Čutila,
da mora biti to le preteklost!
Potovala sem dalje že z Novo Družino po Notranjem Sporočilu in lastni odločitvi. Večina so bili to lepi in Radostni trenutki, sama pa sem po starem že znanem programu največ testirala in proučevala Njo, ki nam Je Pomagala na vsakem koraku, ne glede kako ga je kdo zalomil. Vedno Je Našla način rešitve in posledice Omilila kar se je dalo! Nje nisem proučevala samo jaz, takih znanstvenikov nas je bilo več, a znali smo to prikrivati drug pred drugim zelo
prefrigano, misleč, da Ona to ne Ve. Pa smo se vsi po vrsti za.....i, in ugotovili, da Ona to dobro Ve, da tudi Dobro Ve kaj mi Zmoremo če hočemo in kaj mi še zmeraj povzročamo z našimi nečloveškimi odnosi. Njena Veličina Je tako Velika, da naši bedasti umi tega ne morejo dojeti! Zopet sem ugotovila,
 da sem dolžna poskrbeti,
za svoj Čisti odnos do vseh Bitij, še posebej pa do Bitja, Ki Daruje Le  Ljubezen in Brezpogojno Zaupa Bogu Satji In Od Božjih Smernic Ne Odstopa za
nobeno ceno!
Ščepec do petdesetih in 20 let intenzivnega Učenja, kaj je Resnica in kaj neresnica, mi je prineslo Spoznanje in Jasno Vedenje in po neštetih neuspelih poizkusih, da bom pa le odkrila vsaj en kiks na Njeni strani, a se Vedno pokaže, da so Njene Smernice Točno Naravnane In Bodo Ostale Resnica Za Večno,
ne glede kako se kdo s tem ubada!
Ščepec pred 70, Je Počilo v moji glavi, Zasvetilo Se Mi Je, Zdaj Vem Za Vse Večne Čase, To Je Draga Moja Alojzija, ki sem velikokrat grdo in nedostojanstveno reagirala do Tebe, Ti Pa Si Mi Prihajala Na Pomoč, Vedno Ponižno in Dostojanstveno! Neskončno sem Ti Hvaležna in dobro vem in Te Prosim še naprej, Varuj me, samo Ob Tebi čutim Božjo Varnost! Svetlobni Pok Mi Je Razodel, Ti Si Bog Draga Alojzija! Po neštetih ovirah, zapletih in barikadah, Si me Varno Pripeljala Do Svetlobnega Poka!

                                                                                                                    Zarja


Življenje V Brezčasju, Harmoniji, Ljubezni, Miru,
Sožitju z Vsemi Bitji
Alojzija Je moj Božji Učitelj! Bog Sathya In Alojzijina Modrost Sta moja Sveti Oče
In Sveta Mati. Učita me Resnice
in Modrosti Življenja Z Naravo, Prepoznati kaj je Prav in kaj narobe. Alojzija Ti Si moj Vir Življenja In Sonce Sreče, Izročam Ti svoje Srce in Te Še naprej Prosim Vodi in Varuj me.
Če Tebe ne bi bilo, zagotovo vem, da me že dolgo ne bi bilo več.
 S Tvojo Pomočjo sem ponovno Začutila Smisel Življenja, Srečo, Radost, Zdravje, Mir. Srečna sem da si še Živa, kljub vsem težavam ki sem Ti jih povzročala, Te hotela na momente tudi zradirati. Vse to sem počela iz čiste svoje sebičnosti do Tebe. Ti Si Bog To Zagotovo Vem in dobro Vem, da mi je Božja Milost Darovala Tebe, da smem živeti ob Tebi. Čutim da bi morala napisati Knjigo O Teb,i a težko je pisati O Tebi Ker Si Tako Preprosta, Ponižna, Da Je Težko Najti
Primerne Besede Zate.
Jaz sem Ti velikokrat bila zavistna, bila do Tebe zlobna, zdaj vem, da je to greh. Težko sem Dojela, da si Ti Bitje Resnice, jaz pa Gabrijela. Meni ni
sramotno priznati lastna dejanja, Zavedam se, da se le na Iskren način lahko Soočim sama s seboj in si pogledam v Oči Resnice! Na tak način bi rada pomagala vsem tistim ki si še tega nočete priznati, lažje seje skrivati in obsojati druge.
Obnemela sem, saj nam je Bog Sathya Razodel Kdo Je Med Nami.
Vožnja iz Madrasa v Puttaparthi
Indija je sestavljena iz več državic. Enkrat nas je pot vodila do Madrasa, ker so bili vojni nemiri. Iz Madrasa smo potovali s kombijem do Puttapartija. Ko smo se s taksistom v Madrasu pogodili s ceno, je bil taksist zelo vesel biznisa z nami in pozabil, da je pred nami kar nekaj državic, ki jih bomo morali prečkati, a zakon za taksista je veljal samo do prve meje! Ko je taksistu med vožnjo prebilo kaj je zamočil nam je začel tolmačiti v njegovi telugujščini, da je pred nami velik problem glede mejnega prehoda. Ko smo se dokončno sporazumeli, ga je Alojzija Potrepljala po rami in mu v Smehu Dejala Vse Bo V redu, Saj Nas Vozi Bog Sathya. Čudno Jo je pogledal, saj ni nikjer opazil Boga Sathye. Ko smo prispeli v Puttaparthi po dvanajstih urah, je samo zmajeval z glavo in dejal, da prosi Boga Sathyo naj ga spremlja še nazaj do doma.
Tako Je Tudi Bilo

Oltar kač
Vsak obisk v Puttaparthiju je Alojzija Blagoslovila s Presenečenjem.
 Nekega dne nam je predlagala obisk največjega drevesa na svetu. Vsi smo se strinjali in naslednji dan odpeljali na dogovorjeno mesto. Pot je trajala kar nekaj ur in že smo bili pri drevesu, a nič nismo videli. Stali smo na številno prepletenih koreninah, nad nami pa velika krošnja, ki nam je zastirala pogled v vse smeri. Alojzija zopet Predlaga če bi se hoteli povzpeti na veliko in visoko skalo, ki je bila nekoliko odmaknjena. Vsi razen ene osebe smo se strinjali in že smo eden za drugim korakali za Alojzijo ki je nas vodila do vrha. Ne moteno smo se dvigovali in tako vsi v skupini se povzpeli na veliko ravnih skal, samo ena gospa pa je ostala v dolini, ker se je bala kač. Na Skalah nas je Čakal Čudovit Pogled
Na Največje Drevo. Ob Bogatem Razgledovanju, Sončenju smo imeli še Bogat kulturni program, katerega nikoli ne bom pozabila.
Po zaključenem programu smo se nemoteno vrnili nazaj v dolino, brez prisotnosti ene same kače. Gospa ki je ostala v dolini je imela veliko problemov s kačami. Ob vrnitvi so nam domačini v strahu zaupali, da smo bili na Oltarju Kač-Kober in domačini nikoli ne zaidejo na ta prostor. Zopet smo se vsi lahko Prepričali, Kako Trdno Je Alojzijino Zaupanje Bogu Sathyi.

Nepozabni so trenutki šivanja in krojenja.
Življenje je pokazalo potrebo po novih oblačilih, pa tisti hip ni bila pri roki
šivilja, ki bi to hitro in pravilno uredila. Alojziji ni problem se lotiti kar je potrebno, zato je hitro prinesla Odločitev, da se lotiva same. Že sva imele blago, namen kaj se mora Roditi, Alojzija kroji, jaz sem zašila, zadeva je vedno super izpadla brez vsakih krojnih pol. Seveda Alojzijine krojne pole So Nevidne A So Edine In Prave. Tako Teče Nevidni Svet Resnice,
če Ga zmoremo Sprejeti.

  Zelo rada se spominjam Dogodka, ki je vezan na Alojzijino Pomoč. Ko je začel Rasti naš skupen Dom se je z dejanji, novimi koraki odpiralo veliko novosti.
Mati Narava nam je lepo Darovala veliko Zdravih pridelkov, mi smo Jih pobirali in shranjevali na različne načine. Pokazala seje potreba po večji količini kozarcev za vlaganje in odkrili smo za nas zelo ugodno ceno, le vse skupaj se je odvijalo čez mejo. Rešili smo tako, da se je ob vsakem transportu v kombi v sedlo večje število potnikov, na tak način smo rešili, velikokrat nelogične zakone. Nekega dne, smo se zopet odpravili na izlet, po kozarce, v skladišču je bila gneča, pa je Alojzija v kotu skladišča opazila kako si en gospod beli glavo, kako bi v svoj karavan spravil goro kupljenih kozarcev, poleg tega pa je še tarnal, da nima denarja še za en tank bencina, za še en obisk po kozarce. Alojzija mu je Pristopila in mu ponudila Pomoč, če nam Zaupa bo domov odpeljal vse kozarce samo v eni vožnji. Najprej Jo je čudno gledal, bil je res v stiski, malo pomislil in dejal. Res bi bil vesel, da bi vam to uspelo, vem pa da kozarce ne morete stisniti kot papir, zato menim, da ni vredno izgubljati časa. Zelo poučno je bilo to za nas prisotne, kako rušilna je oholost, iščeš pomoč a hkrati Jo zavračaš in odrivaš. Alojzijina Ponižnost in Tankočutnost Je Bila Globlja od nesrečnega kupca kozarcev, pa mu je še enkrat prišla nasproti, tokrat je popustil in Ji dejal, no kar dajte bomo že videli! Alojzija je gospoda poprosila naj se za 10 minut odstrani, ko se vrne bomo videli. Res, gospod se je odstranil in se vrnil ob dogovorjenem času, ostal brez besed, Uvidel je svojo oholost, se opravičil, malo počakal, molčal, nato nas je še malo smatral, saj je videl, da smo bili vsi vključeni v zlaganje kozarcev v njegov avto. Pravzaprav ni nič razumel, zagotovo je vedel da se je srečal z človekom, ki drugače funkcionira, kot je bil on navajen. Zravnal se je, še enkrat pogledal Alojzijo, ter Modro dodal. Dobro znam da postoji Isus, a sada znam da postoji i Isusica! Ob čudovitem Spoznanju vseh udeležencev v omenjeni dogodek smo bili vsi srečni in ponosni na Isusico! Gospod se je poslovil od nas, se zahvalil za Nenavadno Pomoč in dodal da jo ne bo nikoli pozabil, se v sedel v avto in se odpeljal proti Kragujevcu,
srečen še in še, z vsemi kozarci!
                                                                                                                Gabrijela

    Bila sem še majhno dekle, ko sem začela Spoznavati razliko med ljudmi, predvsem v obnašanju in pomembnosti posameznika ali kakšne institucije.
V majhni družini je to manj opazno, v pretočni familiji, pa se slabe poteze še hitreje pokažejo. Dana, mi je bila priložnost učenja na opazovanju, čutenju, kako se lahko človek obnaša Dostojanstveno
ali pa nečloveka vredna pokora!
Drznila sem si spremljati poteze, dejanja odraslih in jih nisem mogla kar sprejemati, čakala sem na nekakšnega sogovornika v sebi,
ki mi je dajal občutek Sreče ali pa občutek nelagodja.
Osnovna družina ni bila številčno močna, družinsko drevo že z predhodnim deblom, pa je imelo zelo veliko glavnih vej, ter nešteto poganjkov in še in še novih poganjkov. Dobro vem, da so vse celice različno povezane, z različnimi interesi, tudi to sem opazila, da niso vse vezi enako močne. Ko sem bila še zelo majhna, sem v sebi čutila, da je moja pozornost bolj usmerjena k določeni osebi, ki ni najbližja veja osnovni družini. Postajala mi je vedno bolj pomembna, nekako sem ji hotela slediti, biti v njeni bližini, če se je to le dalo!
Kmalu sem opazila, da je to hitro pooblačilo vremenske pogoje v matični celici. Če sem hotela preprečiti grmenje v družini, sem vključila že za silo igrano proti strelno municijsko ignoranco, do omenjenega poganjka, na tak način sem poskrbela, da je življenje teklo dalje, seveda v dolgočasju! Z mojim opazovanjem sem napredovala kar hitro, oziroma dogodki so se hitreje odvijali, če sem jaz hitro sledila. Postajala sem vse bolj kritična do sebe, pa tudi do drugih članov in smo začeli iti eden drugemu na živce!
Odločitev v meni je bila, da sem bila navidezno še vedno punčka osnovnega drevesa, v resnici pa sem se že oddvojila v stransko vejico samostojnega
razmišljanja in odločanja!
Slednje dve odločitve, mi niso prinašale samo lepe poteze, v moj tok življenja se je začela tudi vrivati neke vrste ošabnost, ki pa sem jo že znala lepo skrivati in prikrivati! Moja izbrana žrtev je bila za moje poteze idealna, Njena Dobrota pa še bolj primerna za moje skrivanje od odgovornosti! Prišla je moja odločitev, grem za Osebo, ki mi je Vzor, imam Jo rada, šla mi je pa tudi velikokrat na živce, ker si nisem o Njej mogla ustvariti nobene dolgotrajne podobe. Nenehno se je Njena Podoba Spreminjala, nikoli ni težave dramatizirala, vedno je Znala najti v kupu težav in blata Modrost, Radost! To Je Ona , To Ona Je, Taka Ona Bo Ostala, ne glede kako kateremu od nas to ustreza.
 Ona je na udarce zavistnežev in zlobnežev že navajena od rane mladosti. Takrat ko Jo potrebujemo smo povečini hinavsko prijazni, ko Jo ne potrebujemo, pa jo blatimo in smo grdi do Nje! Nikdar se ni na take pojave Ozirala, od kar Jo poznam, ko Začuti, da je na Potezi, Enostavno Postori, Razreši, Se Umakne! Zdaj vem, da je že Zdavnaj Bila Vpoklicana v Službo Brezpogojnega Služenja. Še danes pa je število Tistih,ki slutimo kaj To pomeni, zelo malo!!!
Bog mi Jo Je Položil v roke, hkrati pa je moja sreča kar nekajkrat preskočila plot in se občasno spremenila v ošabnost. Pravzaprav sem to sama dopustila, saj je bilo v novem Brezskrbnem gnezdu, kar nekaj zavistnežev, ki so hoteli povzročiti nemir med menoj In Njo! Začela sem spoznavati samo sebe, kaj vse nosim v sebi. Učenje ni bila samo gimnazija, Nevidna fakulteta je veliko bolj zahtevna, saj Ne dopuščala nehumanosti. Tisti, ki je v nehumanosti močnejši, mu je to velik užitek, dolgoročno pa je to le tranzit prtljage v pogrebno svečanost in ponovno sprejemanje naslednjega rojstva s še večjim Karmičnim
paketom, ki ne prizanaša nikomur!
Počasi se mi je le začelo trenati, Kdo je pravzaprav ta moja teta, ki ni nikoli hotela tega slišati, pa tudi jaz sem si to odstranila iz uma. Nikoli nisem pri Njej občutila razlike med nami ali pa njenim sinom, vsi smo bili enaki,
 tako je še danes.
Moj odnos do okolice je različne narave, vedno skušam zadeve obračati v Plemenite rešitve, pa mi to vedno ne uspe. Življenje se mi je odvijalo naprej, naprej, pa tudi problemi so se občasno grmadili, pa je bila moja grda izkoriščevalna stara navada, da sem odgovornosti kar odrinila na Njen Hrbet, namesto da bi se soočila in zadeve razreševala v lastni zmogljivosti in odgovornosti. Velikokrat sem bila neuspešna, zato sem bila primorana poprosit za nasvet in ga tudi aktivirati v življenju na Pravi način! To pa pomeni, če si na Pravi Poti nikoli nikogar ne prepričuj o nekem dejanju, Stori tako kot je prav, se odmakni in vse se bo Razrešilo Po Božji Volji, Saj Je Bog Edini, Ki Vse Vidi, Vse Ve! Resnica Nikoli In Nikdar Ne potrebuje dokazovanj, saj je Resnica Že Sama Po Sebi Resnica! Se pa tudi neresnica sama po sebi pokaže, saj zakon Karme ne dovoli krivice do nobenega bitja! Če ne bi bila dobro poučena o Modrosti Karme in Zaupanju Bogu Sri Sathyi Sai Babi, bi me že vzdavnaj pobralo. Zaupanje in že predhodni Uvid kaj Človek Resnice Zmore,
 bi me današnji norisvet, zakoni in nečlovek zlomil.
Toda Moč Resnice In Moč Samo odgovornosti mi Je Podarila Oseba, ki sem Jo dolgo ogabno izkoriščala in me je v Najtežjem Trenutku Navidezno Odrinila in jaz sem v Hipu Odrastla in Postala Odgovorna Za Celo Krošnjo In
Brezskrbno Gnezdece!
Globoko v meni so se začeli Odstrinjati dogodki iz ranega otroštva,
 zakaj taka naklonjenost in Zaupanje Določeni Osebi? Hkrati pa sem poslušala
velikokrat grde , neokusne pripombe, ki so se nanašale na Isto Osebo, kako naj vse skupaj to razumem? Opazovala sem odnose posameznih vej in vejic, ki pa so velikokrat kazale neskladje do Določene Osebe, še posebej takrat, ko ni bilo nič problemov. Takrat je Bila v celoti višek in nezaželena. Še posebej me je to Presunilo v enem trenutku, ki je bil izključno vezan za moje zdravje desnega stopala. Ko sem se rodila, je takoj Varuhinja opazila, da je desno stopalce z manjšo napako. Hitro je opozorila moje predpostavljene, dejala, da je potreben čas rehabilitacije in medicinske pomoči. Ta čas je trajal kar predolgo, mene je pa nogica občasno kar močno bolela. Po določenem času ne premika okolice, ne premika ambulantnega zdravnika na rednih kontrolah, je kot po navadi Vzela zadevo v roke in akcija. Povedala mi je, nič ne bo bolelo, le pripomočke potrebujemo, da se bo noga normalno razvijala. Bila sem zelo hvaležna, saj sem takrat že sama dobro vedela, da nekaj ne Štima z desno nogo! Vse Je Uredila, nam pa samo naročila, naj me pripeljejo na kliniko. Moja sredina je zato poskrbela, vse uredila in že so mi delali longeto in hitro smo odvihrali domov vsi zadovoljni, kot, da je že vse rešeno! Meni je bilo rečeno, da ne bo nič bolelo,
 a ob uporabi tega pripomočka, pa me je močno bolelo. Tudi meni je prišlo takrat prav, da sem si rekla, no pa se mi je zlagala. Ortopedski pripomoček sem morala uporabljati redno, a to je bilo mučenje in kar nisem mogla sprejeti. Po nekaj dneh je prišla moja Varuhinja pogledati, po nekaj sekundah opazi grozo, ki jo ni nobeden od ves čas prisotnih opazil! Groza, bolelo me je desno stopalo, a longeto so mi naredili za levo stopalo po meri na moji nogi, seveda levi noge in to ni nihče opazil, prav nihče. Situacija ni bila prijetna za nikogar, še najmanj ni bilo prijetno za Njo, ki je le mogla nekako obelodaniti človeško površnost in neodgovornost vseh do tedaj vključenih v moj pravilen razvoj! Vsi smo ostali brez besed, saj pravzaprav ni bila potrebna nobena debata, vse je bilo jasno in kot po navadi, je problem Rešila Rešiteljica,
ki nikoli noče nobene pomembnosti!
Nekaj let kasneje, ko se mi je fizično zdravje uredilo in sem že vse pozabila, me je ponovno začel boleti desen nart stopala, brez vsakega razloga, tako sem jaz mislila, tako so govorili, če se nič ne udariš, nima kaj boleti. O kaka beda razmišljanja, a med nami je bila Oseba, ki je take in podobne pojave Razumela, Jih nam lahko Pravilno Obelodanila, a moja sredina je bila modrejša in si vse dogodke razlagala na svoj opravičljiv način. Razlago Resnice pa smo
po navadi popljuvali in posmehovali.
Trdno sem vedela, da je razlog za mojo bolečino drugje, čisto drugje, le kako do Resnice priti in jo rešiti. Zopet Je Ljubi Bog Začutil mojo stisko, mi poslal Rešiteljico, kot po navadi, vse se je Rešilo in bolečine ni bilo več! Ko je Prišla v mojo sredino, me je povabila na krajši sprehod, usedle sva se na nežno travico, me Rahlo Pobožala po stopalu,
Tisti Hip Ni Bilo Več Bolečine! Naučila me Je , kako naj z Bolečino Sodelujem, se od Bolečine Učim Modrosti, Razodela mi Je, da vse Težave Pridejo z Namenom,
od nas pa je odvisno ali postanemo Modreci, ali bolezenske pohabe po svoji odločitvi ali poskusni zajčki za znanstvenike!
Ob omenjenem dogodku, je verjetno Začutila, da sem Dozorela in mi Je Odstranila še nekaj mojih naslednjih korakov, če se bom za Njih odločila. Na voljo in mojo odločitev mi je dala tudi spremembo in Smernico v prehrani in Jasno Povedala, da je ubijanje in uživanje krvavih dobrin, čisti strup za telo, temu normalno sledi ne zdravje in vse kar k ne zdravju spada!
Odkrila mi je na kratko Prisotnost Nevidnega Sveta, Kako mi Je Lahko V Pomoč, če Mu Zaupam , Ter Zaupanje Bogu Sri Sathyi Sai Babi. Na kratko mi je Zaupala Njeno Pot Resnice, Razodela mi je Tudi zakaj gre mnogim na živce
in Jo velikokrat zasmehujejo!
V Rahlem Nasmehu mi Je Dejala. Veš jaz živim V Drugem Svetu, V Svetu Resnice! Večina ljudi pa živi v svetu iluzij, minljivih in lažnih dobrin, katerim ste sužnji vse do Spoznanja Da Je Bog Edina Resnica Vseh Resnic!
Življenje se mi je začelo odvijati v Drugo Smer, za Drugo oziroma Pravo
 Pot sem se odločila sama, po svoji Volji!
Ko sem postala član nove Celice, je bilo za mene veliko novosti, veliko učenja, Življenje Je dobivalo nove Dimenzije, tudi sama sem začela Čutiti Drugačen Svet o katerem je težko govoriti, pravzaprav Prave Izraznosti ni!
Dogodki so se nizali eden za drugim, cela Celica se je hitro premikala,
dobivala nove Korake. Zelo sem povečala Budnost opazovanja dogodkov, jih hotela razumeti, pa mi je to bolj redko uspelo. Kadarkoli sem čutila potrebo po kakšni Razlagi, mi je bila dana možnost priti do Nje, tako kot vsem ostalim, pa nam je bilo po večini lažje tumbati vsak v svoji glavi in si razlagati dogodke vsak na svoj način! Opazila sem kako težko izdavim besedo prosim, kako sem postajala ohola, to hibo sem opazila tudi pri drugih, vsi smo bili radi veliki na Njenem Hrbtu. Opazila sem, da se v novi celici dogaja ista zgodba, kot v prvi! Sama sem razštrikala zakaj gre ??? Večina človeštva je ena sama podivjana zveeeer in sploh ne sprejme Božje Lepote.
Trpljenje in bolečine so veliko lažje, saj je z njimi enostavno manipulirati, iskati opravičila, izsiljevati usmiljenje! Dojela sem, vsi iščemo pomoč, a vsi hočemo da nam prihaja pomoč, nasproti po naši kreaciji, ker pa to ni šlo, smo znali vsi po vrsti biti pikri, cinični do Osebe, ki nam Je Nudila Brezskrbno življenje Na Vseh Področjih! Nikoli Ni bilo čutiti pomanjkanja, kakršne koli razlike med komur koli Od Njene Strani, mi pa smo si dovolili kar umazana dejanja, ter medsebojne primitivne igre do Nje. Ob Njej Je bilo za nas Poskrbljeno za vse, za šolo, za fakultete doma in v tujini, za zdravo prehrano, obleko, stik z Zemljo, aktivnost kulture, glasbe, izleti, potovanja, različni obiski! Vse to nam je postajalo s časom samoumevno in smo Jo začeli imeti po večini le za molzno dobrotnico in še zahrbten bes smo znali aktivirati do Nje. Tok življenja je pokazal, kako nam je lahko lepo, ampak se je kar večina odločila iz čistega dolgočasja
za beg v objem !!! Tudi jaz sem bila velikokrat na ivici,
kaj naj s sabo, velikokrat je bilo hudo, a Razsodnost me je vse do danes Reševala in v Razsodnosti vedno znova Dojamem, Da Te Priložnosti Ne Smem Izpustiti! Njeno Srce Je Srce Odpuščanja, Ve za naše hibe in jih nam Na Skrivnosten Način Usmerja V Plemenitost!
Od kar Jo poznam, Govori ne sramuj se svojega blata, ki ti uhaja na površje
 na milijon načinov, bodi Hraber, sprejmi samega sebe takšnega kot si, svoja dejanja spoznavaj, njihov izvor in namen, iz sedanjega in preteklega obdobja in jih usmerjaj v Plemenitost. Naloga vsakega od nas Je Spoznati in se Soočiti z lastnimi dejanji, izvorom in namenom. Če k sebi pristopimo brezkompromisno, se nam hitro posveti komu služimo? Prav gotovo je taktika teme zelo mikavna, saj nam zmeraj servira milijon mikavnih dobrot, katerim nasedamo,
 se ponovno opečemo, pa nas še zmeraj nič ne izuči!
Bog nam nič ne ponuja, Bog Daruje vsakomur vse kar potrebuješ Na Poti Resnice, le vzeti, sprejeti nočemo! Po večini poznamo občutek nadutosti, da Bogu dokazujemo, da smo modrejši in brihtnejši, saj smo izumili računalnik, poznamo 25 črk abecede, pa 9 številk s katerim mislimo da držimo cel svet v šahu. A da je cel svet nor, v krizi na vseh področjih, da je vse zastrupljeno, zrak, voda, zemlja, prehrana itd. to ni jok v stiski mladiča ki je zgubil mamo, to je razmišljanje kakšne priložnosti po večini človeštvo izpušča iz rok, samo zaradi ignorance Boga! Moja Odločitev Je, Da Nikoli Ne Zapustim Boga Sri Sathyo Sai Babo, Mu Trdno Sledim In Se Močno Alojzije Držim
In Ji Nikoli Več Laseka Ne Ukrivim!
Veliko Je Nepozabnih Trenutkov, Ki So Vezani Na Njo, pravzaprav je Življenje
 Ob Alojziji Tako Nebeško In Brezskrbno In Za Večno Nepozabno, če zmorem, zmorem Umirit um, Da sama Dopustim Zaživeti V Meni,
Zunaj Mene Nevidni Svet, Svet Resnice!
Čutim potrebo, za Obelodanjene Dogodka, S katerim bom Razsvetlila Vse!
 Ona nas pripravi in opozori na določene dogodke, ki nam prihajajo naproti in smo Jih dolžni sprejeti, ne glede na težo in posledice posameznika ali cele družine. Zelo nežno in previdno nas je začela opozarjati, da skoraj vsako noč gleda postelje v bolnici, oblači pižame in jih trga iz sebe, bolniške postelje so se Ji vrtele kar pred odpri mi očmi itd. To je trajalo kar dolgo, več mesecev, opozarjala nas je glede previdnosti, nas čuvala še bolj previdno kot običajno in v Molitvi Kadar Je Ona Vodila Molitev Vedno Prosila Boga Sathyo, Da Naj Vsi Grobi tokovi življenja, ki so potrebni za naš tok učenja, potekajo Skozi Njo. Vsi smo Jo debelo gledali in dejali, da kar naj vsak svoje kasira, ne glede na težo dogodka. Vsi smo bili pametni in še in še brihtni v debati, v resnici pa smo se vsi bali, kaj nam bodo Sporočila prinesla, saj se je bolnica že vsem nam prikazovala v različnih podobah! Med nami je tekel navidezen mir, v resnici pa nas je bilo že pošteno strah, čutili smo Resnost, ki nam je prihajala naproti na
 Nenavaden način!
Lep sončen dan, odločili smo se, da pospravimo del zrele koruze, soseda poprosimo za stroj kot po navadi, bil nam je takoj na voljo, stroj je stal že na dvorišču, prav tako koruza in vse kar je bilo potrebno za akcijo, pa tudi dobre volje ni manjkalo, saj je delo pri nas Obred ne garanje! Na prikolici so že čakali ta veliki z belimi posodami v katere so polnili koruzne stroke, med prikolico in strojem je bil pravzaprav operater poteka procesa, na koncu stroja je bila Ona kot po navadi in ostali potrebni udeleženci za sortiranje in skladiščenje koruze. Vse je potekalo brezhibno kot po navadi, vsi smo bili že utečeni in dobro poznali postopek, na enkrat pa glas Stop!!! Operater je takoj ustavil stroj, a bilo je prepozno, med valji so bili že stisnjeni Njeni Štirje Prsti Desne Roke! O groza vsi smo bili v šoku, Edino Ona Je Bila Mirna, Razsodna kot da se ni nič zgodilo! Roke ni bilo moč dobiti iz stroja predno se ni stroj demontiral, bili smo sami neuki prisotni pa še v šoku. Ko smo Jo gledali ukleščeno in Navidezno Nemočno,
 smo ob Njej Čutili Kaj Bog Zmore, Če Mu Dopustimo! Klečala Je Na Kolenih, Umirjena in nas Usmerjala, kaj je potrebno storiti in demontirati stroj. Vse je potekalo brezhibno, ko se je stroj razklenil je V Naročje Vzela Svojo Roko, Ki Je Imela Precej Žalostno Podobo, Jo Pobožala In Dejala. Čuvajte Zlati Domek, jaz pa grem malo do bolnice, da mi to uredijo, kmalu se vrnem. Roko Je Zavila v belo brisačko, Jo Stisnila K Sebi, Takrat Še En Prst In Štiri Črne ,Tanko Stisnjene Prste Kot Bananin Olupek, A Nikjer Niti Kapljice Krvi Po Približno 40 Minutah Demontiranja Stroja, Ki Je nas Veliko, Veliko Naučil! Bolelo nas je bolelo, Zavedali smo se, da nas Je Zavarovala Skozi Sebe, Na Tak Način nam Je Bog Razodel Kakšno Moč Ima Brezpogojno Služenje! Njen Nemoten Tok Življenja Dalje Za Njo, Z Njo, Nikoli ne kaže kakršne koli invalidnosti, prizadetosti na katerem koli področju. Še zmeraj je najhitrejša pri delu, kar koli se lotimo, Njena Vedra Narava pa nam tudi prinaša Obilico Poučnega Humorja Na Račun Štirih Nevidnih Vsemogočih Prstkov! Spoznali smo kako nas je Bog Pripravljal in Učil! Skozi Sanje, Njo Pripravil Na Brez bolečinsko Stanje, Ki Ni Bilo Prvič!
To še ni vse, čez leto dni je koruza ponovno dozorela, zopet smo prosili za isti Stroj, ga dobili, zopet je bila prisotna ista ekipa pri opravilu luščenja koruznih strokov in vse je teklo brez problemov. Med delom smo začutili, da stroj ne želi več od nas, Alojzija Je Predlagala če ga lahko odkupimo in že smo to predlagali dotedanjemu lastniku, ki nas je zelo čudno pogledal in dodal, saj je vam povzročil veliko problemov in bolečin.
Vsi smo molčali, saj ni razumel Sporočila in Učenja Preko Stroja,
Skozi Alojzijo vsem nam! Ko je nas gledal, se je kar v hipu odločil in ga za smešno nizko ceno nam prodal in Stroj je že imel Nov Domek! Mi smo Stroj uredili, ga Oplemenitili z svežo barvo in Stroj Je Zadihal v Novi Družini
 Kot Božji Učitelj!
Nekaj mesecev kasneje, se na dvorišče pripelje avto, iz avta izstopi uglajen gospod srednjih let, najbližja mu je bila ravno Ona, se pozdravita, nemoteno rokujeta, nikoli ne izbira kakšnih drugih potez pri rokovanju. Gospod pove da je iz zavarovalnice, češ da je na tem naslovu en invalid. Alojzija ga je gledala in mu odgovorila ne, to je pa pomota, tu ni nobenega invalida. Gospod je preveril samega sebe, pogledal v dokumente na katerih je bil pisan prav Njen naslov. Nasmehnila se je in odgovorila, da to sem jaz, samo jaz nisem invalid, agent jo je hitro korigiral, tu mi piše da nimate štirih prstov na desni roki, Ona pa se zopet Nasmehne in ga vpraša, ali se niste rokovali z menoj pred nekaj trenutki?
Zardel je, se opravičil in dejal, prav nič nisem opazil da jih Nimate, tako je bil zvest svoji službi, da je spregledal Bistvo svoje službe!
Res je z vsemi se rokuje normalno, redki to opazijo, nekateri vprašajo, nekateri to vedo, večina Razumejo, nekateri v tem uživajo. No ja!
Pisanje bom nadaljevala.
                                                                                                                 Simona
 

Že dolgo čutim, da je prav Obelodaniti vsaj nekaj Utrinkov
Vezanih Na Življenje Z Alojzijo!

Kakšna je zavist nečloveka, je težko podati v besedni obliki, saj je enostavno ni! Dolgo sem razmišljala kako bi na tak način mogoče tudi komu prišla na proti, saj sem sama imela velike probleme ravno na tem področju. Zavist ja zavist, je tempirana bomba, v kateri se skrivajo še druge smrtonosne bombe in čakajo samo trenutek eksplozije in pustošenja!
Zelo težko sem spregledala sebe, kdo v Resnici sem, da nosim v sebi bombo strasti po uničevanju, ki mi je kar velikokrat ušla iz vajeti. Na tak način sem se spoznavala in uvidela kdo pravzaprav sem, v čem še uživam in kaj mi je to prinašalo, a prineslo mi je samo bolečine in še več sovraštva do sebe, posledično tudi do okolice! Predvidevam, da se podobno stanje odvija tudi pri katerih drugih. Ko se stanje ponavlja v nedogled, upam, da se vsak le sčasoma
naveliča, tako kot sem se jaz in rečeš bobu bob.
Življenje ob Alojziji me je velikokrat spravilo ob živce, ugotavljati sem začela, Da Bitja Brezpogojnega Služenja Pravzaprav Ne Morem prizadeti, vse kar sem počela, vse kar sem dajala od sebe, vse se mi tisočkrat vrne! Če zmorem Darovati Ljubezen, Se Mi Obrestuje Ljubezen. Če so moje poteze zlobne narave, se obresti neusmiljeno dvignejo in jih je težko prazniti iz računov Resnice in Zakona Karme, Ki Sta Vedno Na Straži, Sta Pravična In Neusmiljena za vsakogar Ob Vsakem Času, V Vsakem Prostoru, Z Vsemi Bitji! Do Omenjenih Modrosti sem se Dokopala S Pomočjo Alojzije, Ki mi Vedno Pride Na Pomoč Z Ljubeznijo, jaz sem pa morala Dozoreti, Doumeti Modrost Alojzije, Jo Brezpogojno Sprejeti! Na tak Način so bombe v meni eksplodirale, na pogorišču sem ostala sama s sabo in Rodila Se Je Dolgo Čakana Samospoznana Resnica! Sem Resnica!!!
Stojim pred Novo Odločitvijo, ki mi zdaj ni več muka, trpljenje, zdaj mi je Toplo, Vse Imam Rada in to bi rada Delila z vsemi, postanimo vsi Srečni, To Je Osnovni Namen Obiska Na Zemlji! Ko sem v mlajših letih obiskovala verouk, sem poslušala nauk gospoda župnika, ki je govoril: nihče ne more umreti, dokler se ne Spreobrne! Dragi bratje in sestre, jaz sem umrla, Doživela Spreobrnitev, Čaka Me Nova Obleka, Obleka Resnice!
Ko sem po več mesecih ponovno prestopila Prag Svetega Doma, Katerega smo skupaj gradili Pod Okriljem Alojzije, me je spreletela inventura zgodovine, kaj vse Alojzija Zmore, saj dobro vem, da je bilo Veliko, Veliko Lepega, Nepozabnega Za Zmeraj in veliko, veliko krutega, kar je tudi za Večno Zapisano v naših Karmičnih Dolgovih Sprave! Prav Bi Bilo, da bi vsak svoje bombe izkuril, Premagal svoje slepe zamere in Bi Se Ponovno Zbrali, Se Iskreno Objeli, Čisto Pogledali Iz Oči V Oči, Za Večno odpustili eden drugemu lastne grehe! Na Tak Način Je Možna Sprava vseh, ki smo kakor koli vezani na Prostor Puttaparthi 2! Naj vsak v sebi Dopusti Možnost, Naj Se Zgodi Čudež, Vseh Čudežev! Življenje na Zemlji je tako kratko, nima smisla življenja dramatizirati, zdaj vem kako hitro je lahko Lepo, Zavedam pa se tudi, kolikokrat sem ciljno hotela,
 da je bilo vsem težko! S temnim življenjem sem obračunala,
Zdaj Sem Radost, Spoštovanje, Ljubezen!
Zavedam se, da ni lahko premagati v sebi lažna prepričanja, bolečine, zamere, zdaj vem, da so ta dejanja izmišljotina uma lažnega samega sebe! Naj Se Vsak V Sebi Odloči Za Prelomnico V Življenju, kot vidite kaj Je Zacvetelo iz tiste cmerave in skrivljene Galabi! Čutim da mi le redki zaupate, pa nič zato, Zdaj Vem Kdo Sem In To Hočem Ostati! Tudi jaz sem zbirala pogum tega pisanja, verjetno bom deležna ha, ha komentarjev, smeha, pa nič zato. Boga Satjo Prosim Za Blagoslov Sporočila, Pismo Bo Prišlo Do Vsakega, Ki Je Bil Vpoklican V Omenjeni Prostor, kljub temu, da smo se po svoji volji posejali na različne lokacije, nič zato. Če Zmorejo Naša Srca Ponovno Skupaj Zapeti Pesem Sveti Raj, Zagotovo Vem, Da Bomo Vsi Rešeni in se ne bo več nihče ubadal z vprašanjem kdaj in kako bo odkril kakšno Alojzijino napako, Jo obsojal za lasten neuspeh in razočaranje v samega sebe! Alojzija Je Nepogrešljiva, Nezmotljiva, Ponižna! To Je To, kar nam je vsem po vrsti šlo na živce! Za naše dojemanje Je Že nam Zdavnaj Popihala Daleč Naprej, mi pa sprejmimo svoje korake, svojo brzino,
svoj domet K Resnici in je vsem lepo!
Bog Satja Prosim Te Za Pomoč, Blagoslov, Prosim Te Pomagaj nam
premagati temne ovire K Resnici, Postanemo Vsi Tvoj Cvet,
Cvet Resnice!

Planinca Je Puttaparthi Zdaj,
Je Znova Zaživela,
Svetloba, Radost In Sijaj
V Očeh Je Razodeta,
Prijazno Sonce Se Smeji
In Zvezdice Žarijo,
Družina Eno Smo Vsi,
V Ljubezni Srca Tlijo!
Om, Om, Om, Om, Om, Om, Om, Om, OM Sai Ram.



 Modrost Matere Narave
Meni je bila vedno zelo blizu Narava, moje potrebe so bile k Naravi in sem si v mislih krojila podobo življenja v Naravi, tako je bilo Čutenje, seveda saj je v moji Zavesti že z menoj potovala Smernica Jasno Začrtane Poti,
 seveda če bom Smernici sledila!
Narava je v meni imela vedno visoko ceno, še posebej sem, imam rada sadeže, zelenjavo, če rastejo po Naravni Poti, brez forsirane rasti, katero
povzročajo nekateri ! Nisem si upala nikdar pomisliti, da je v Božji Doti Za
Vse To Že Poskrbljeno, Da me Sveti Raj, Sveti Vrt Že Čaka,
 pravzaprav pa sem to nekje Globoko v sebi Čutila od Majhnega!
Potovala sem, se spotikala ob ovirah, ki sem si jih sama izbirala in se z lastnimi ovirami bojevala in spopadala na različne načine, bila brihtna in pametna kot to le človek zna! Po več letih ponavljanja izpitov, iskanja krivin, obsojanja drugih za moje probleme, sem se zlomila! Ves čas mrcvarjenja samega sebe in okolice, sem dajala priložnost bogatenja na meni, mnogim
zdravilcem, le pomoči, izboljšav mi ni vsaj za več dni, noben dal!
Bog Pride Na Pomoč Takrat, Ko Iskreno Prosimo, Smo Ponižni, tako je bilo tudi pri meni. Ko sem alternativo proučila, jo naštudirala, seveda nisem zaostajala v medicinski stroki, mi je ostal samo še samomor in grob.
 Za slednje poteze sem bila slabič,
hkrati sem pa Čutila, da me Čakajo Nebesa Na Zemlji In To Se Je Tudi Zgodilo!
Enega dne, ko sem bila z živci na koncu, k temu so pripomogle bolečine v telesu, seveda dozirala sem jih sama kolikor sem hotela in bila taglavna, kaj se z mano dogaja, se slišiva z kolegico, omenila je osebo, kraj, dala telefonsko številko. Po nekaj dneh pokličem številko, oglasi se umirjen glas, brez kakšne definicije, datum sem dobila čez nekaj tednov, to je to.
Prišel je težko pričakovan čas obiska, doterala sem se in že sem stala pred Navadnimi Lesenimi vrati, na petem nadstropju v nič kaj Luksuznem bloku. Pozvonim, vrata so se odprla, pred sabo sem zagledala Prijazno, Nasmejano, porjavele poti, Bitje ženskega spola z velikimi Modrimi Očmi! Vse skupaj je bilo Nenavadno, Nebeško, čez nekaj časa sem registrirala, da nisem čutila več nobene bolečine, nisem čutila več strahu. Občutek mi je Govoril, da Jo Večno poznam, da sem prišla do Rešiteljice, ki nič ne obljublja, nič ne jemlje,
 A Je Trdno Povezana Z Bogom Satjo Saj Babo, ki pa je še tedaj v
naši državi bila bolj tuja zadeva!
Najin pogovor je tekel mimo mojih težav, saj jih pravzaprav nisem imela več, pogovarjali sva se o Naravi, seveda sem bila pametna, kaj vse sem že o Njej vedela. Kasneje pa me direktno Vpraša, Ali bi ti sprejela življenje v Naravi, seveda z veseljem. Gledala me je, pa zopet vprašanje, ali veš kaj si tako hitro odgovorila? Ostrmela sem, Jo gledala začudeno in mi je Odgovorila. Dobro Poznaš Vsebino Naloge, zaradi katere si prišla na Zemljo! Sama si se odločila za drugačno pot, naredila velik ovinek. Postani Hvaležna Za Vse Težave, ki si, si jih pridobila na tak način. Tvoje Težave So Tvoji Učitelji, Rešila Si Se!
Življenje se mi je začelo odvijati v Pravo Smer Z Bogom, ki sem Ga nosila ves čas v sebi, v tabernaklju pa sem kar na miru pustila tistega bogeca iz  ……!
Božji Prostor me je res čakal v Neoskrunjeni Naravi, spoznavati pa sem
začela sebe, da mi je stik z Naravo res ugajal na moj sebičen način, ki je bil bolj
vezan na jezik, kot na roke ljubezni.
Na začetku je bilo vse enostavno, saj je bil Rajski Vrt Mali, rok in ust pa veliko! To je bil Zlati začetek novega Učenja Po Materi Naravi, Ki Ima Večno Zapisane Zakone Modrosti, toda ne na papirju, Ampak V Srcu! Živeli smo brezskrbno, obnavljali Domek, se Učili in sledili vsak po svojih močeh Materi Naravi. Življenje je teklo intenzivno, saj je vsak imel svoje ambicije, hkrati pa smo potovali k istemu cilju, da se čim prej rešimo jarma sistema in za začetek postanemo neodvisni vsaj v prehrani. To nam je tudi uspelo, v zelo kratkem času, smo že Izpolnili pogoje in se odločili za nakup drugega veliko večjega Posestva, Kateri nam Je Nudil Ustvariti Tisto, Kar Je Predvideval Božji Načrt za nas! Pogoji niso bili najbolj idealni, a smo jih kar znali sprejeti in skupno smo se pognali v dir in zmagovali nad seboj. Ko pa so se nam pogoji začeli izboljševali, pa smo že začeli kazati različne interese, največ se je to kazalo na področju vlade! A v našem Svetem Projektu , sploh ni bistven vladar,
 Ampak Resnica, saj mora biti vsak Vladar lasnega uma!
Življenje v Naravi je dobivalo nove in nove Dimenzije, ki pa so bile velikokrat v nasprotju z menoj. Na našem posestvu se ne uporablja kemija, ni ubijanja, vsi smo Vegani. Odnosi med nami naj bi Temeljili na Resnici itd. Ko sem spremljala sebe, sem opažala, da to zmeraj ne drži, da v meni vre še ena kuga, ki me je metala iz pantov. Najbolj boleče so mi to kazale Rastline. Njihov protest se je kazal na tak način, da niso hotele rasti in so se rajši posušile ali zgnile. Če pa sem bila jaz Naravnana, pa je vse Puhtelo! Isto se je dogajalo pri živalih, če sem živalim dala jesti v Miru in Ljubezni, so bile Srečne, so rade použile hrano, če pa sem bila nemirna, neskladna z Naravo, so me Zavračale in so bile agresivne med seboj in do mene! Začela sem dojemati, da moje finte ne pozna samo Alojzija, moje slabe poteze poznajo, čutijo tudi živali in rastline, za katerim sem se kar udobno skrivala in zlorabljala Njihovo Zaupanje! Ko pa je prišlo leto naokoli, pa je bila tudi groza Spoznanja, saj je bila prizadeta cela družina, ko ni bilo pridelka. Zakaj je morala biti prizadeta cela družina, zato ker me niso nagnali iz Udobnega Gnezdeca, ker v Njega nisem spadala! To sem mogla Dojeti kar sama, saj Pravega odnosa do Matere Narave nisem imela, moj odnos do Narave, je še po večini ždel le na jeziku!
Moja potreba po Pristnem Učenju Modrosti, do Matere Narave Z Alojzijo, je bila največkrat izkrivljene narave, čista zavist, kako To Vse Poteka Skozi Alojzijo. Nikoli se ni Posluževala nobenih koledarjev, luninih smernic ali zunanjih informacij. Ona To Čuti, Kdaj Je Pravi Čas,
Kje In Kako Se Rastlinam Smemo Pridružit, Kaj Smemo mi postorit
in se umakniti v Ponižnosti Iz Njihovega Mira.
Jaz sem Intimo Narave, Živalski Svet, velikokrat zlorabljala za skrivalnice in rezultati so bili žalostni. Še bolj žalostni so bili zato, ker sem dobro vedela, da moja potegavščina ni bila osamljena, skrivalcev je bilo več, vsak pa je bil prepričan, da se je dobro skril in prikril pred drugim !!! Nihče od omenjenih, udeležencev se ni zavedal, da so vsa dejanja Zabeležena Za Večno V Karmičnih Zakonih, saj smo si Vsa bitja Učitelji, Ogledalo drug drugemu!
Strpnost Alojzije Je Tako Široka In Globoka, da si moj um tega ne more predstavljati, všeč pa mi je bilo brezskrbno življenje Ob Njej, Saj Je Prav Za Vse Poskrbljeno! To ni trajalo dolgo, saj sem s časoma začela najedati samo sebe, postala sem tudi fizično neugledna, samo sem se še basala s Plemenito Hrano v velikih količinah, ki pa mi tudi ni več ustrezala!
Prišel je čas odločitve, obračunov meni, da ne sodim več v Rajski Prostor. Imela sem še toliko razsodnosti, da nisem več nikogar obdolževala za moj neuspeh, to je bila moja umazana pot, sama jo moram očistiti! Nisem mogla več nikogar pogledati v oči, pri vseh povzročenih bolečinah iz moje strani članom Družine. V vsakem sem čutila Usmiljenje In Še Zmeraj Ljubezen do mene, jaz sem jim bila pa zopet zavistna in je iz mene sikala zloba in sovraštvo. Kasneje sem ugotovila, da je bil ves ta gnev v meni zaradi mene, usmerjen v mene nazaj, saj Resnico ne more nihče prizadeti! Dostojanstvo, Ponižnost, Brezpogojnega Služenja, Ljubezen Je V Alojziji Brezmejna, Veliko bi se lahko od Nje Naučili, Bili Srečni In Čisti, Plemeniti v lastnih dejanjih!!!
Bog Vse Vidi, Bog Vse Ve, greh se delati Ne Sme.
Kdor se tega ne drži, mu v življenju vse smrdi!
Po daljšem času, čutenja in kesanja sem čutila, da moje življenje V Raju ni zaključeno, da mi sledi Sprava In Prošnja Za Povratek, ampak kako zbrati toliko jajc in Zmagati nad sabo, pa ne samo za par dni, Ampak Za Vekomaj! Upam, Da Se Je To Zgodilo, Moj Odnos Do Alojzije Je Sedaj Čist, Dobro Vem, da je bil problem v preteklosti samo v meni, Nikoli V Njej, a obsojala sem le Njo, a moja krivica do Alojzije, me Je Zlomila In Streznila Kdo Je kdo!
Ko sem se ponovno vrnila v Rajski Vrt, sem se skoraj zlomila ob Spoznanju, Saj Je Podoba Raja Neprimerljiva z prejšnjo udeležbo smetane! Celo Posestvo Je Sveta Ponižnost Urejenosti, napake Ni! Pridelki So Obilni, Zdravi, Srečni, Orodje Negovano Pospravljeno, Prav Tako Vsi Stroji, Objekti, Njive, Rastlinjaki, Urejeni Bazeni Rastlinske Čistilne, Travniki, Velika Zaloga Suhih Drv itd. Zložene Po Namenu Uporabe, Kamrica Z Semeni Čistih Zapisov, Kašča, Klet Polna Zdravih Dobrot, poleg vsega je povsod prisoten Dnevnik evidenc, ki Služijo Pravi Razporeditvi Dobrot Doma in Izven za Darove! Vabilo je sledilo tudi v Mlinček. Vse v belih čistih zavesah, različnih okusnih Preprogah, bela čista Halja, ki si jo posluži Mlinarček, ter čiste bele Rokavičke, Obvezen predmet pri opravljanju Mletja! Že v začetku decembra so imeli Prečiščeno in še Ročno Zbrana vsa Žita, Teh Nimajo Malo, vse se lepo Skladišči in Zori v Nebeških Prostorih, ko pa pride čas, pa Alojzija Žito pred Mletjem Opere, Posuši na Soncu in Vetru, nato Žito potuje v Mlinček z Naravnimi Kamni in še Obisk Kuhinje, kjer se Rojevajo Dobrote Iz Naravnih Sestavin. Pozabila sem v Mlinčku omeniti prav tako Dnevnik, v katerem je skrbno vodena evidenca Vsakega Mletja! Ob koncu leta, ali kadar koli jih to zanima, imajo natančne informacije pretoka Sestavin, ki potujejo skozi Mlinček.
Ugotovila sem, Da So Vsi Bivajoči Voditelji, Vsi Odgovorni, Spoštljivi, pred vsem Je Čutiti Navzočnost Ponižnosti, skrivalnic ni več v Raju! Spomnila sem se tudi Modrosti, ki nam Je Alojzija Govorila. Pri nas dela Ni, to si krojite sami, da si izsiljujete pomembnost prisotnega bivanja in lažno varnost! Priznala sem si,
Da Tudi To Je Držalo!!! Spomnila sem se Modrosti Boga Sri Sathye Sai Babe:
Ko Postaneš Resnica, Dobiš Moč Tisočerih Slonov In
Božji Ključ Soustvarjalca V Vesolju!
                                                                                            Gabrijela
       

Pavi Čuvaji,
Pavi Člani Družine,
Pavi Gospodarji Posestva!
Že od nekdaj so mi bile ptice velika Uganka, kako lahkotno letajo, se
 družijo po mili volji, se selijo iz kraja v kraj, iz veje na vejo itd. Velikokrat sem v sanjah doživljala ptičjo Svobodo, ko pa sem se prebudila, ozavestila, kako sem zaheftana za zemljo, sem bila jezna sama na sebe, zakaj sem se zbudila in
sem zopet človeeeeeek!
Po mnogih letih Iskanja samega sebe, sem se našla V sebi in že me je čakal nov Domek. Poleg vsega kar me Je čakalo, me je pričakalo tudi veliko različnih vrst ptičev, med drugim seje Družina odločila tudi za Pave. Ni bilo lahko, saj smo bili neuki v Sobivanju s Pavi. Na začetku smo bili precej vsiljivi in smo pretirano skrbeli zanje, jih hranili s kuhanimi jajci, rmanom, tako so nam svetovali nekateri, a zadeva se ni najbolj obnesla, obupali nismo, smo pa le Dojeli, da Je Alojzija Imela Prav, Saj Je Zagovarjala, da mora biti vsakemu
 omogočen Naravni Proces.
Na obisku smo imeli skupino ljudi, med njimi je bilo nekaj biologov in med klepetom smo se dotaknili do tedaj neuspeha s Pavi. Starejši gospod nas hitro ohrabri, pove, sigurno ste pretiravali v skrbi do Pavov, pustite Jih na Miru, dajte jim Svobodo, dovolj hrane kjer se bodo gibali/ koruze, pšeničke, vodo/. Šele tedaj smo se zavedali ignorance Spoštovali smo nasvet, Pavi so se poženili, nastale so mlade družinice brez vsakega problema in so sedaj že dolgo let naši Učitelji. Število Pavov se giblje med 20 in 25, taka je Božja Volja v naši Družini in se zelo lepo razumemo z Njimi, saj nas veliko Naučijo in nas izredno lepo Čuvajo! Med njimi je nenapisana precizna hierarhija, ki jo mora vsak dosledno Spoštovati! Preko dneva imajo porazdeljen teritorij opazovanj in dogajanj. Med seboj se sporazumevajo zvočno, fizično v oblikovanju Pahljač, fizično tudi v obliki določenih krogov ali dresurnih stez, po isti stezi tudi do 120 krat in več, obrede vedno izvajajo samci. Samice čuvajo in jim le Nebeško Dvorijo še posebej v času ženitve. Pavi radi pokažejo svojo naklonjenost in
pozornost vsemu, če se v družbi lepo in varno počutijo. Velikokrat smo tudi mi deležni Njihove lepote v obliki Dvorjenja v neposredni bližini. Pavove barve se tako Skladno prepletajo, da se jih pravzaprav nikoli ne moreš naveličati in se ob pogledu Nanje res lahko zamisliš, kaj vse Bog Zmore, seveda Božja Moč
Se Ne kaže Samo Na Pavih!
Ko nastopi mrak, se zberejo, dogovorijo med seboj, se zopet razporedijo natančno okoli vseh objektov po vrhovih najvišjih dreves. Na vogalu balkona glavnega objekta pa je vedno Starešina Družine, ki ima pod nadzorom vse dogodke in akterje. Njihovo Brezpogojno Služenje Vsi Dosledno Izpolnjujejo, ne glede na vremenske pogoje ali pozne nočne ure,
vedno nas opozorijo pravi čas.
Čez Posestvo teče Makadamska pot in Hvala Bogu le malo prometa, pa nekaj tistih, ki si radi privoščijo sprehode in si ogledujejo okolje kjer živimo in smo velikokrat deležni lepih vzpodbud in priznanj. Pavi se diskretno vedno odzivajo, mi pa sedaj že razumemo Njihovo govorico sodelovanja kaj nam Sporočajo.
Pavi imajo tudi v celoti pregled avtomobilov na našem parkirišču. Vse si ogledajo, če pa se pojavi avto v črni barvi, pa so do avta neusmiljeni! Tudi nato so nas opozorili Pavi, da v Ta prostor ne Sodi črna barva v nobeni obliki! Če imamo na parkingu avto v črni barvi, ga čuvamo, ali pa ga prepeljemo v zaprt prostor. Pavi Natančno Vedo Kaj Sodi V Ta Prostor!
                                                                                                                 Zarja
 


Leta 1996 zgodaj spomladi, smo pričeli z ureditvijo zasilnega bivanja,
 do nove gradnje. Po družinski Enotni odločitvi, smo se odločili, da bi še nekako zakrpali staro hiško zgornjega posestva za zasilno bivanje, pri tem pa si omogočili higieno in zdrav tok življenja. Vsi smo bili kar Modreci in hiško Usposobili za veliko aktivnosti. Hiško je skupaj držal sam Bog, mi pa smo se kar lepo počutili v Njej, saj je imela podobo Pike Nogavičke, pa še mlado kobilo smo nabavili, bila je prijazna in cartljiva. Mi smo se hitro prilagodili na nove pogoje, če pa je kdo prišel na obisk, pa je po večini majal z glavo in si mislil svoje, mi pa svoje. Čas je hitro tekel, dogodki so se hitro nizali in jih je bilo težko registrirati in razčlenjevati in se iz njih kaj naučiti. Osvetlila bi le nekatere dogodke:
Ko smo si zašilo uredili bivanje, počistili grmovje in smeti okoli Domeka, so začeli močno izbijati električni drogovi, ki so potovali po pobočjih vse do hiške. Alojzija je dala predlog, da bi zaprosili elektro, če bi lahko mi sami odstranili
drogove, električne vode pa bi položili v zemljo in na tak način pridobili milejši pogled v sredino, kjer se je že Rojevala Nova Ustvarjalnost.
Dva ali tri dni kasneje, se na dvorišče pripelje avto od Elektra, iz njega sta izstopila dva gospoda in eden je vljudno vprašal prav Alojzijo, ali bi vi nam dovolili, da bi elektro pospravil električne drogove,
 celotno napeljavo pa bi položili v zemljo.
Zopet smo bili začudeni, saj smo dobro vedeli, da je omenjeni predlog podala Alojzija pred dvemi ali tremi dnevi in nam je že Bog Poslal Pomoč in realizacijo. Pomoč smo takoj sprejeli, naslednji dan so že začeli z čiščenjem električnih drogov in zadeva je bila lepo urejena, pa še nekaj drogov so nam podarili in jih čuvajo še danes, seveda na suhem. Poleg drogov so nam podarili še veliko kolo, kjer je bil navit električni vod. Mi smo kolo nekaj let čuvali, pred dvema letoma, pa so iz enega naredili dve okrogli mizi, ki se čudovito povezujeta skozi sezono v zunanjo Harmonijo pred glavnim objektom.
Čiščenje in urejanje posestva se je nadaljevalo po programu, nismo pa pozabili na kulturo, izobraževanje, glasbo, ples, druženja itd. Vse smo uspeli Udejanjati v Domeku Pike Nogavičke, če pa ni šlo drugače, pa smo se aktivirali na dvorišču ne glede na višino in gostoto blata, ali pa pod kozolcem, če je bilo vreme slabo. Ta področja smo pilili naprej, saj je bila za nami že kar utrjena kulturna pot v praksi in smo bili dolžni našim številnim oboževalcem še naprej posredovati naše aktivnosti, saj je bilo tedaj aktivnosti že veliko, veliko več!
En večer smo bili vsi zbrani, odvijale so se glasbene vajice, Alojzija je sedela
na peči in je Dejala: zelo ste zanimivi z izvedbo klasične glasbe, imamo tudi lep plesni program, lahko bi imeli nastop v dvorani Filharmonije! Priznam, da smo bili kar povečini nespoštljivi do Njene Smernice, to smo pokazali s neokusnim posmehovanjem, saj se je že vsak od nas lahko neštetokrat prepričal, da So Njene Smernice Vedno Točne, mi pa se še kar naprej zaletavamo in odbijamo Resnico, a vsi smo si to želeli!
Kot po navadi Je Alojzijina Ponižnost, prestopila prag naše oholosti, drugi dan poklicala Filharmonijo, povedala kdo je, ženski glas na drugi strani pove: močno nas veseli vaš klic, poznamo vaš program, Zaupamo vam, uskladimo samo še datum nastopa! Tudi mene je zanimal razplet, zato sem diskretno prisluškovala pogovoru, ki me je Pretresel, Alojzija, pa kot da se ni nič zgodilo in je informacijo nam vsem podala brez vsake užaljenosti!
Sledila je intenzivnost vaj, toaleta, vabila in vse kar je sodilo k programu
in že je bil pred nami dan nastopa.
Ko smo se približali Filharmoniji, nas je čakalo že veliko prijateljev, bili smo srečni pa tudi zadrege ni manjkalo, vse pa je potekalo brez zapletov.
Imeli smo zanimiv nastop, skozi katerega smo pokazali, da leta ne igrajo posebne vloge, če je Hotenje po Izobraževanju, Sodelovanju in Ustvarjenju! Dvorana in balkon sta bila polno zasedena, Bogati aplavzi, pa tudi Solz Sreče ni manjkalo, saj je lahko skozi našo Odprtost, marsikdo prepoznal samouničevalne zavore v sebi. Slovo po programu je dolgo trajal, kar nismo se mogli Posloviti, Bilo je Nepozabno, Alojzija še danes sem Ti hvaležna!
                                                                                                                Gabrijela
 
 

Moč Nevidnega Sveta,
 Ne Potrebuje Besed

Ko smo pričeli Spoznavati življenje v Naravi, je navidezno včasih izgledalo, da stoji vse na glavi, A Narava Ima Vedno Prav, Ne glede ali Jo človek
 Spoštuje ali pa ne!
Naš začetek je bil navidezno kar žalosten, saj je posestvo samevalo kar nekaj
let brez pravega gospodarja, medtem pa je pokazalo svojo premoč grmovje, intenziven preplet srobota, stari objekti so že izgubili na moči Dostojanstva in so se v glavnem že porušili v neugledno podobo pozabljenega ...! Podoba sama po sebi je bila Klavrna, v meni Pa Je Zaživela Nenavadna Moč Z Jasno Začrtanimi Cilji, Do Kam Moramo Pripotovati, V Kakšnem Času!
 V sebi sem Ves Čas Nosila Božji Načrt, kako Ga Bom Izpeljala
 pa ni bilo nikomur jasno.
V sebi sem Čutila Trdno Zaupanje Bogu Sri Sathyi Sai Babi!
Ko nas je Bog Sri Sathya Sai Baba Povabil na ogled takratnega posestva konec meseca septembra, 1995 smo se kar malo nejevoljno odzvali agenciji, ki nam je ponudila to priložnost, saj smo v namen iskanja primernega zemljišča
 vložili že polnih 5 let in še malo!
Dogovorili smo se za datum ogleda in krenili, prispeli v urad agencije, srečali poslovno gospo, ki nam je takoj pokazala zajetnost različnih ponudb. V rokah se nam je vrtela paleta dobro naštudiranih informacij, a prav nobena nas ni pritegnila.
Med listanjem se je Odkrivala Čudna stran, brez informacij, le v levem zgornjem kotu lista je ždela številka, ki ni bilo jasno čemu služi. Našo Pozornost si je pridobila ravno stran, ki je vsebovala le ceno, a cena ni bila mala!
 Hoteli smo si ogledati prazen list na terenu!
Težko smo se prebili do lokacije, ki je nosila samo ceno in opazili, da res ni bilo kaj dati v reklamno težo. Na lokaciji so nas pričakali porušeni objekti, čudovita poraščenost in prepletenost različnih krasot, so prekrivale črne vsebine aktivnih odlagalcev sedanje civilizacije. Razvidno je bilo, da je na tem področju že dalj časa uživala ugled zlata jama za odpadke, ime prostora pa se je glasilo: planinca strahov ali planinca groze, take informacije so nam posredovali nekateri mimo hodniki, češ da smo Korenjaki, ko smo se lotili Prenove Življenja v tem prostoru In Res Je Postala Planinca Raja!
Glede na izgled takratne podobe, smo pričakovali, da bo cena primerna žalostnemu stanju, pa nas je gospa agentka hitro stabilizirala in dodala: po teh krajih ni zemlja onesnažena s kemijo, ni tovarn, smeti pa boste že pospravili saj ste številna druščina, pa še lokalna oblast vam bo verjetno
z veseljem prisluhnila.
Kmalu smo občutili bunke takratne občinske smetane, saj je svoj prezir do nas, intenzivno izvajal takratni poglavar, doma in v klopeh državnih veljakov, velik občinski možic s sivo bradico, ki pa je v celoti pozabil na svojo nemoč in
 Zakon Karme!
Poleg smeti ni bilo primerne poti, dostop je bil zaraščen, jamast kolovoz, elektrika ja enofazna, Voda Mali Izvir na dolinskem odmaknjenem delu posestva, gozd je bil izropan v nulo! Ves čas pa je bil v meni Prisoten občutek Radosti! Poprosila sem Boga Sri Sathyo Sai Babo Za Pomoč In V Sekundi So Se Odstranili vsi temni oblaki z neba, Na Nebu Pa Je Močno Zažarelo Oranžno Sonce, Ki Je Dalo Jasno Vedeti, To Je To, Kupite! Težko sem sprejela Božji Ukaz, hkrati pa sem se Zavedala, Da Je Bog Nezmotljiv, Pozna Karmične dolgove vseh vezanih na Ta Prostor in nisem imela nobene pravice karkoli spreminjati!
 Konec pogajanj v meni, Sprejela sem Božjo Smernico!
Obisk smo zaključili, se podali v dolino po drugi strani hriba v Tišini, naenkrat pa iz mene Zleti, kakšna je vaša zadnja cena, gospa brez razmišljanja v hipu odgovori: cena je napisana v katalogu, oba posestva smo prodajali že približno 15 let in verjetno sta vam namenjeni,
Čakali Sta vas ! Tudi jaz sem izstrelila hiter odgovor, kupim!
 Zavedala pa sem se,
da mi do celotnega nakupnega zneska manjka še celih 10 tisoč DM.
Takrat sta tekla prodaja ali nakup običajno v DM.
Gospa agentka je že planirala posel naprej in je dodala, upam da bo tekla sedaj prodaja nemoteno, pri dosedanjih prodajah se je zapletlo vedno pri dedičih, saj jih je samo 16! Na tiho sem upala na zaplete, ali od tega nič, nasprotno vse se je odvijalo po Maslu! Radosten Občutek v meni Je Bil Izjemen, pa tudi ostala dva družinska člana sta kazala podobne simptome, vedela pa sem, ko bomo prišli domov, bo treba dati informacije kaj smo kupili, a kupila sem dolgoletno črno odlagališče smeti in še mastno plačala !!! Doma je bilo res veliko vprašanj, veliko smeha, kakršnokoli vprašanje je kdo postavil, je bil odgovor samo pritrdilen, ker je Dinamika Tal zelo razgibana, igriva v vse smeri neba,
 nikomur pa ni padlo na pamet, da vpraša za vsebino posestva. Bila sem tiho, kot po sedmini, a v meni je vrela Radost in čez nekaj trenutkov izdavim:
 kupila sem 18 ha Zemljišča, katero je do našega prihoda služilo človeški nezaslišani neodgovornosti do Matere Narave, Hvala Bogu, nihče mi ni verjel,
A Vse Je Bila Resnica!
Po Naravi sem človek Radosti, a tedaj se je Začelo Zares! Bog Sri Sathya Saj Baba, mi Je Razodeval Smernice Prihodnosti, ki so bile zelo Lepe, a tudi s težkimi Smernicami Ni Škrtaril, na tak način mi Je Dal Jasno Vedeti: odločaš sama! Glede na to, da sem Doto Zaupanja Poznala že zelo majhna, zaradi Katere sem prišla na Zemljo, sem znala Odgovornost vseskozi lepo Sprejemati in sem se v sebi Dostojanstveno Odločila: sprejmem Vse Kar Si Mi Zaupal Bog Sri Sathya Saj Baba, življenje in vse dolgoletne prihranke V Celoti Izročam Tvojemu Prostoru In Namenu! Po Naravi sem Odgovoren Deloholik In Neodvisna V Življenju Od 14 Let In Pol Starosti !!!
Čez tri dni nas je poklicala agentka, sporočila, da se vse odvija brez
 najmanjšega problema, vsi dediči so se strinjali, žeje viselo na oglasni deski.
 Ni Kaj, Krenilo Je! V sebi sem tuhtala kako bo z manjkajočim denarjem, istočasno pa sem se dobro Zavedala, Da Je To Božja Volja in nimam nobene pravice gojiti strah, rekla sem si, Vse Bo V redu. Proti koncu tretjega tedna oglasa na občini, nas je agentka obvestila, vsa zadovoljna, srečna: ne boste verjeli, pri vas teče vse drugače, vse se odvija kar samo po sebi, ter doda: dne 23.11.1995 ob 11 uri, se dobimo na občini, naredimo prepis, izplačate kupnino in nasvidenje! Moj odgovor je bil, o fajn, drži, se vidimo. Postalo mi je tesno, saj denarja še zmeraj vsega ni bilo, pa sem se v sebi odločila, da bom prosila za zamik manjkajoče vsote. Dan pred 23. sem prosila blagajnika, če natančno prešteje denar in Zgodilo Se Je! V Blagajni je bila kot po navadi kuverta, v kateri je bila že znana vsota denarja, poleg omenjene kuverte pa se je zadaj Pojavilo Še Eno Avionsko Pismo z mojim naslovom, V Pismu Pa Je Bilo 10 Tisoč DM! Vsi smo obnemeli, saj se je večina prvič Srečala Z Božjo Materializacijo! 23.11.1995 smo postali lastniki Božjega Posestva In Hkrati Učenci Božje Fakultete, ki se je pri posameznikih odražala na različne načine! Vem, da si je vsak na svoj način Dobro Zapomnil Rojstni Dan Boga Sri Sathya Saj Babe!
Bog Sathya nam Zaupa, Popeljal nas Je Na Lokacijo Karmičnih dolgov, Podaril nam Priložnost Razrešiti medsebojne dolgove in Spojitev Z Resnico!

 
 
Pred približno 30 leti, sem bila povabljena na parti, kjer sem poznala samo organizatorja,
pa še to bolj bežno. V vabilu je bilo zabeleženo, naj se partija sigurno udeležim.
Časovno mi ni zneslo, pa tudi kraj partija, mi je bil nezanimiv.
A rekla sem si, če je to Božja Volja, se bo že vse poklopilo.
Približeval se je čas prireditve in dan pred zabavo se mi je vse izpeljalo tako, da je bil jasen odhod na pot. Pot je bila naporna, pa sem se spraševala, le kaj je tam tako Bistvenega, da Je potrebna moja udeležba? Ko sem prispela na kraj dogodka, je bila udeležba številčna, družba prijetna, še zmeraj pa mi ni bilo jasno, kaj tam počnem? Zabava je trajala kar nekaj ur, vse se je približevalo koncu in pričel se je še zadnji del zabave, to je bila podelitev daril. Gospod, ki je zabavo organiziral, je poskrbel za slehernega udeleženca z darilom. Darila so bila videti bolj praktične narave, ko pa sem bila jaz na vrsti, je asistent pripeljal lepo veliko kartonasto škatlo, na kateri je bil celoten moj naslov. Še danes se vidim, kako sem zardela, prvi hip nisem vedela, naj darilo sprejmem, ali ne? Prijatelj je opazil mojo zadrego, se mi približal in dejal: oprosti tudi jaz ne razumem tvojega darila, toda tam kjer me je to čakalo, sem brez razmišljanja, ne zavedajoč sam napisal tvoj naslov. Sprejmi, čas bo pokazal svoje!
Planinca se je razvijala s Svetlobno Hitrostjo, dobivala novo podobo in vsebino, ob enem obisku pri nas me je povprašal prijatelj ali si že ugotovila namen darila, odgovor je bil še ne, čas bo Pokazal!
In Res Je Čas Pokazal Namen In Dosledno Spoštovanje Božjih Smernic!
Ko smo zaključevali prvi del novogradnje, vse smo gradili brez tehničnih papirjev, ker nas je vrh lokalne oblasti oviral na vsakem koraku in
 postavljal ovire, kljub temu, da nismo mi ničesar kršili.
Vse zahtevke smo vlagali pravi čas, Ministrstvo nas je podpiralo,
nič ni pomagalo, bili smo nezaželeni.
Božja Volja Je Imela Svoje Načrte, mi Dala Namig, da smo začeli z novogradnjo nekje konec marca 2000 in smo se za Miklavža že vselili v nove prostore, saj nam je Pika Nogavička odpovedala vse usluga, ker se nam je
 stara hiška nad glavo podrla!
Torej potovali smo brez tehničnih usmeritev, vsi smo bili neuki, a kljub temu mi Je Bog Satja Podarjal Precizne Smernice, Upodabljala sem Jih na papir, tehnični član družine pa v strokovno pot k načrtom, saj smo takrat bili še lepo Usklajeni,
ravnali smo se po Smernicah In Vse Je Štimalo!
Barka je lepo potovala, ko smo zaključevali in opremljali prvi del Božjega Domeka, smo se znašli pred glavnim vhodom, vse je štimalo, manjkale so le Primerne Zavese. Sam Bog me Je Spomnil: Sem Ti Jih Že Poslal Pred Leti, Zaupam Ti, Vem Da Prav Sprejemaš, Usmerjaš Zadeve, Obesi Jih! Pretreslo me je, prinesli smo Jih iz podstrehe, še zmeraj so Bile zapakirane. Previdno sem Jih odprla, v škatli se je Zalesketala Nežna Barva Starega Zlata, Bogate, Težke
Podložene Zavese, Prava Velikost Do cm, ter točnim številom naravnih lesenih krogcev že prišitih na Zavesah za karniso, ki je bila pred tem že pritrjena na zid. Samo obesili smo jih, Vse Se Je Ujemalo, Še danes Krasijo Glavni Vhod, Tako Bo Tudi V Bodoče. So Diskretne, A Hkrati Zgovorne, saj skoraj nihče ne zapusti Prostor brez opaznosti, kako imate Nebeške Zavese!
Gospod prijatelj, je med tem že fizično zapustil Zemljo, svojo Nalogo Vezano Na Ta Prostor in mene, Spoštljivo Izpolnil. Na tak način so se najine Karmične Obveznosti Razrešile In Sva Svobodna, pa čeravno so to, Navidezno Le
Zavese iz enega Berlinskega Gledališča !!!

Strpnost Do Modrosti
Tok življenja se je hitro odvijal, stik z Zemljo se je na posamezniku različno odražal, osnovni naš cilj je bil čim prej postati Neodvisni, vsaj na področju Prehrane, to se nam je tudi hitro Udejanjilo. Prehrambno področje smo hitro Ustvarili, hkrati pa ugotovili, da smo kar veliki porabniki Vode, a na našem posestvu je bil le mali Izvirček v dolini posestva.
Povprašali smo sosede, kako se oskrbujejo z Vodo, odgovor je bil: imamo vodovod visoko v gozdu desno od vas, glavna vodovodna cev,
 poteka čisto blizu,
skoraj mimo vašega doma, večina po vašem posestvu.
Na tiho smo Upali na enostavno rešitev, priklop, plačamo in zadeva zaključena.
Hitro smo se dogovoril za sestanek z vaščani, udeležba je bila minimalna, zelo hitro je bilo vse jasno! Oba soseda sta imela močno navidezno prevlado nad prišleki, pogoji astronomski, češ da tudi mi od njih ne kupujemo svinje, teleta, kokoši, alkohol ne glede na to, da nas ubijanje, krvav način prehranjevanja ne zanima! Mi smo se udeležencem zahvalili in dali jasno vedeti, da
 ne gre za barantanje z nami, da nam je zadeva Jasna.
Naravo smo očiščevali naprej odpadkov, grmovja, urejali potke, vrtove, njivice itd. Vodo še nismo rešili, sem se pa v Pogovoru Z Bogom, v Molitvi obračala Na Sri Sathyo Sai Babo Za Pomoč in sem Čutila, da se bo vse Rešilo, ko bo čas Dozorel, mi izpolnili Karmične Pogoje, ki so bili Vezani za Pridobitev Vode.
 Tako Se Je Tudi Zgodilo!
Teren je bil intenzivno poraščen, da smo se le z mačeto v roki uspeli prebiti v nekatere globlje terene. Vsak v družini si je na svoj način prizadeval najti način rešitve Vode, pa smo kar nekaj časa bili neuspešni in smo raziskovali naprej. Ko smo se lotili čiščenja na zgornji strani tik pod hribom, pa smo opazili prisotnost Vode na večjih mestih, kjer Jo prej ni bilo. Naš pristop je bil Spoštljiv, nismo takoj planili in zgrabili. Smo še kar spremljali razplet, intenzivnost Vode je še nekoliko narasla in Začutili smo, Da nam Je Bog Sri Sathya Sai Baba Podaril Nov Izvir! Naredili smo plan izvedbe, do Vodovoda. Bili smo zelo Srečni, zagnani in zopet se je vse odvijalo po Predvidenem programu! Zelo previdno smo odprli kar globok jarek, dolžine približno 45m, nežno odmaknili in očistili Zemljo, v jarek položili debelo drenažno cev, svetle barve, dodali še nekaj kamnov in jarek lepo zaprli, prosili Za Sathyin Blagoslov in Vodovod Brezhibno
 Deluje še danes!
Učenje je potekalo dalje, čez nekaj let je prišla na vrsto Lekcija z imenom Suša! Nobeno Učenje ne prizanaša svojim učencem, še posebej Odgovorno Svoje Delo Opravlja Zakon Karme, Nikoli Na Nič Ne Pozabi.
Pot našega razvoja je potekala zadovoljivo, so se pa nekateri entuziasti spomnili in postavili manjšo vetrnico ne zavedajoč čisto blizu cevi sosedovega vodovoda. Vetrnica je brezhibno ordinirala, edina napaka je bila njena hrupnost, kljub temu smo bili deležni nekaj elektrike v mali akumulatorček, veter pa je poskrbel, da je spravil vetrnico na kolena, mi smo jo pospravili in vele elektrarne je bilo konec, mi pa smo bili bogatejši za
novo izkušnjo in veliko radosti.
Prostor, ki je že služil vodovodu, čeravno sosedom, je sedaj služil že
 vetrnici in čakala ga je že naslednja naloga. Omenjeni prostor je bil zanimiv zaradi male idealne ravninice na pobočju!
Leto Suše res ni prizanašalo, toda mi smo imeli Božji Popust, pri nas Ni Vode Zmanjkalo, pri večini sosedov, ki so vezani na vodovod, ki še danes teče mimo nas, pa je bilo suho! Sosedi so bili v skrbeh, pa so nekateri le zbrali jajca in nas prosili za Vodo! Hitro smo polnili posode, vozili so na potrebna mesta.
 Na tak način so začeli sosedje le spoznavati Dobroto,
Ki Se Ne Ponuja, Prisluhne Pravi Čas, Na Pravi Način!
Voda je še naprej poučevala nekatere sosede, saj je porabnost vode potekala v različnih količinah, v različne namene, a nihče ni bil za svoje pojme pretiran porabnik, vode pa je primanjkovalo le sosedom. Hodili so opazovat svoj izvir, vodohran, vse je bilo kot v redu, pa nič ni bilo v redu. Ko so se vračali domov, se je večkrat kateri ustavil na kratkem klepetu pri nas, kaj storiti? Imela sem Jasno Smernico. Stari vodohran ni zmogel več opravljati svoje funkcije, pa sem predlagala: postavite novega, večjega in tako so se tudi odločili, pobrali denar za izvedbo, se je že odvijalo, toda tokrat smo bili tudi mi povabljeni v špil finančno in fizično. Ko se je delo približevalo koncu, je bil posvet vlade in padla je smernica, da si mora vsak nabaviti števec porabnosti Vode. Mi smo takoj predlog izpolnili, nabavili števec, ga usposobili za funkcijo Vode, poklicali odgovornega, da pregleda ali smo vse pogoje izpolnili. Skupno Vodo
uporabljamo redko, saj imamo svoj vodohran. T razdelilec in števec vode smo uredili ravno na prostoru, kjer je že stala elektrarna in sedaj Služi namenu Resnice. Pred nekaj leti nas je ponovno obiskal sosed, zopet so ostali skoraj brez vode in že je potekala hladna vojna zaradi pretiranega
poletnega zalivanja in tako naprej.
Čutila sem, da obisk ni bil čiste narave, pa je že sosed vprašal, kako kaj funkcionira naš števec, odgovor je bil v redu, saj ga nič ne kontroliramo, vemo da je vse ok. Kozmus mi je v hipu Posredoval vprašanje, kako pa deluje števec pri tebi in drugje. Zardel je, postal mrk, čez nekaj trenutkov je povedal.
 Samo vi in sosed na samem koncu druge strani hriba,
ste izpolnili dogovor, nihče drug!!! Moj odgovor se je glasil: ko boste vsi izpolnili dogovor, bomo skupaj pregledovali vodne števce, mislim pa da tega ne bom dočakala v fizični podobi v tem Življenju, ali pa ....?
Opozorila bi rada na nemoč laži, ki deluje v izvajalcu. Prvi hip morda navidezno uspešno, slej ko prej se domine začnejo podirati, sledi samo še spoznanje samega sebe, kakšna nečloveška poguba sem, v sramoto sebi in okolici! Pomaga In Ozdravi Samo Trda Streznitev in Odločitev: nisem več lažnivec,
 Sem Človek Resnice!!!
Ni preprosto, ko se pojaviš v novi sredini, še posebej, če si kupec,
 takrat se okolica zaveda, da bo potrebna uskladitev vseh, a pripravljenosti običajno zmanjka. Potrebno je prišleku spoštovati že utečene navade in običaje, še posebej če so Smiselne, hkrati pa se pokaže tudi strpnost obstoječnosti, da prisluhne prišleku in svežini, ki se s prišlekom vnese v prostor, še posebej, če ima prišlek Plemenit Program v korist celoti!
Pri nas je potekalo vse skupaj hecno, provokacije so bile številne, dolgotrajne, načini izvedb so potekali v primitivni podobi, to nam je bilo veliko lažje, ker so bile provokacije hitro prepoznavne, nismo v raziskovanja potrebovali vlagati kaj dosti...! Največji udarec z naše strani je bil: Nikoli, nismo odreagirali negativno, grobo. Uspeli smo vedno priti nasproti s Ponižnostjo,Razumevanjem, Alibijem!
Stara Modrost Je Res Modrost: Če si Deležen udarca na eno lice,
Podari z Ljubeznijo še drugo lice v Molku, Zmaga Je Jasna!
Šli smo na živce mnogim blizu in daleč, ob vprašanju kaj jih moti, pa ni pravzaprav nihče vedel povedati. Ni pa manjkalo Tistih, ki so Točno vedeli Kdo smo, Kakšna Je Naša Naloga in So nas Podpirali Na Vsakem Koraku. V veliki prednosti so bili tujci, vse do Japonske. Vsi so nas Bodrili na različne načine, bili so nam v veliko vzpodbudo, z mnogimi imamo še danes kontakt.
Od zavistnežev pa smo si pridobivali različne vzdevke, na primer: etiliki, drogeraši, sektaši, tlačani, duhovni izprijenci, pa še bi se kaj našlo, za orientacijo
dovolj. Poleg vrha takratne občinske smetane, je tesno ob rami paradirala cerkvena oblast, inšpekcije različnih struktur, zdravstvo, šolstvo, skoraj mi je pobegnila novinarska vojska, o kateri bi se težko primerno izrazila! Prijemi do nas so bili nezaslišani, mi smo ostajali Mirni, nismo padali na provokacije. Zaradi Ne reakcij z moje strani, največji požar je bil usmerjen prav vame, češ kaj se gre tista žabarca itd. Tudi družina me je težko razumela, zakaj vse to dopuščam in ne reagiram, a ravno moja Ne reakcija Je Bila Akcija, Moč Nevidnega Sveta! Družina je kmalu dojela moj način Varovanja celote, saj so uspehi vseh odvisni Samo od Resnice udeležencev, ki Jo Kdo Pozna ali pa nobeden,
Zakon Karme Ima V Uvidu Celotno Vesolje!
Ljudje so nas opazovali na različne načine, taki so bili tudi njihovi odzivi skupnih brušenj. Kmalu so iz opazovanja ugotovili, da smo delavni, da je pri nas veliko prisotnega smeha, da je potekala aktivnost čez cel dan, najhujše pa je bilo to, da se vsak drug dan nismo prehranjevali, aktivnost pa ni bila v upadu, še hitrejši smo bili, seveda saj nismo organizmov obremenjevali s predelavo niti Rastlinske Hrane. Upam, da že sleherni ve, da hrane za preživetje potrebujemo
zelo, zelo malo, viške nosi vsak sam v , ali se pa kopičijo neokusne zaloge na
telesu, polnijo se ambulante, klinike in biznis laufa!
Večina ljudi je nelogično, neuko sklepalo in bili so generali brez bitke, mi pa smo svoj življenjski Slog peljali Z Mirom, Dostojanstvom naprej, a večkrat se je kdo zjokal po razrešeni situaciji od Sreče, Kakšnega Procesnega Učenja smo Deležni in kakšno Moč Nosi Družina, Če Je Složna!
Nekateri okoličani so nas prijavljali različnim inšpekcijam, inšpekcije so dolžne ukaze izpolnjevati, občutek pa imam, da so inšpektorji kar brihtne glavce, hitro so ugotovili špil zavisti, sovraštvo do prišlekov in v ta namen nismo kaj dosti zgubljali časa.
Že od začetka imamo s policijo lepe odnose, saj smo jo kar nekajkrat potrebovali v preteklosti, Policiji posredujemo le tisto, kar brez njih na gre, sodelovanje med nami je na nivoju.
Lepe odnose imamo tudi z zdravstvom, šolstvom, že nekaj časa tudi z Občino, pa tudi cerkev je danes manj sovražna do nas, kot je bilo to njega dni! Mi smo želeli vzpostaviti Pristen odnos po 10 Božjih Zapovedih, hodili k maši, aktivirali udeležbo cerkvenega petja in glasbe ljudi z izkušnjami, uredili in opremili cerkev s svilenimi prti, prav tako župnišče, saj je bilo potrebnih kar nekaj dni, da se je zadeva postavila za Vzgled! Zelo lepe odnose smo imeli s tedanjim Župnikom, eden drugemu smo se potožili, bodrili. Ni mu bilo lahko, bil je Modrec, mi smo dobili brco od cerkvenega veljaka, župnik je tudi na vrat na nos moral zapustiti kraj in se odseliti na novo lokacijo. Navidezno je bila to velika sramota za vse nas, poleg tega nas je cerkev ožigosala še z vzdevkom sekta in o nas napisala kar veliko bukel! A nikomur nismo povzročili nič slabega, vzpostaviti smo želeli lep odnos, spoštovati že utečene običaje, spoštovanje obeh strani! Petje in Glasba v Sakralnem objektu Darujeta Blažen Občutek.
Nehumanih pristopov do nas s strani cerkev je bilo še veliko,
pa jih ne bi več omenjala!
Vstopili smo v Evolucijski Korak nemilosti in vsakega od nas čaka Inventura dejanj, Sam Bog Pozna Resnico, vsak pa si sodi in se obsodi sam!!!
Mi imamo kar nekaj kontaktov z župniki različnih položajev, krajev, tudi tujine. Tisti ki nas dobro poznajo, vedo da naša Sreča ni igrana, da je sedaj res tukaj Doma Nebeško življenje! Nebesa So Na Zemlji !
Največ časa smo porabili za odstranjevanje smeti, ki so imele nenavadno vsebino. Poleg starih avtomobilov, različnih strojev, kuhinjskih, kmetijskih, so imela visoko težo zdravila, vsa zapakirana seveda z zelo starim datumom, največ psihiatrična, naslednje je bilo čudovito blago Štof, vse v balah globoko v zemlji, naložene eno nad drugo, čudovite barve. Na videz je bilo še lepo, ko sem ga pa prijela, pa mi je vse ostalo v roki, vse je bilo strohnelo, a še zmeraj nam je kazalo svoje Dostojanstvo. Naslednje zanimivo odkritje so bili krasni moški visoki čevlji nad gleženj v Boksu, čudoviti angleški modeli, krasne barve, največ bordo, ta je bila tudi največ zastopana pri blagu. Čevlji so bili lepo zapakirani še v škatle, nikjer nismo odkrili črne barve. Čevlji so bili navidezno čudoviti, ko pa si jih prijel, pa se je del usnja prijel kar za prst. Iskali smo primerno lokacijo in pomoč s strani občine, pa nismo bili uslišani, saj smo smeti mi kupili!!! Nismo imeli kaj drugega, kot da sami poskrbimo še zato, naredili smo primerne globoke odprtine, eden od družine se je spomnil, naredil doma valjar iz starega 120 litrskega bojlerja, napolnjenega s kamnom in betonom, na tak način smo pridobivali zmanjšan volumen odpadkov. Intenzivno smo čistili kar nekaj let, tudi ogenj je nenehno Gorel veliko mesecev skupaj na enem mestu, kjer smo kurili posušene lesene dile, tramove porušenih starih objektov.
Uspeli smo dodobra očistiti onesnaženo naravo, pognati Konje še na druga področja, a nezadovoljni smo bili, ker smo si dovolili pustiti en del neočiščen z izgovorom, da je za nas težko dostopno in prenevarno. Za nekatere vaščane nad zlato globeljo, pa je bila čudovita niša za poriniti nesnago čez prag v zlato jamo, pokončna drža in nasmeh pa sta tudi dočakala svoj pogreb. Resje lokacija težko dostopna in smo bili v sebi prepričani, da se bomo zagotovo tudi starega greha lotili v čim krajšem času, A Zgodil Se Je Čudež Vseh Čudežev.
Leta 2008 je v Estoniji Krenil V Življenje Plemenit Projekt, z imenom Teme ara, ki je s svojim Bistvom Potrkal na vest marsikomu, tudi nam.
17.4.2010 je v Sloveniji Zaživel Projekt Očistimo Slovenijo V Enem Dnevu,
V Organizaciji Društva, Ekologi Brez Meja!
Nekaj dni pred tem, se je naš Ambasador srečal v prestolnici z
predsednico omenjenega Društva in sta se v diskusiji dotaknila še naše nerešene problematike, nas vključila v Program in vse se je že Dogajalo!
Zaživel Je Dan, navidezno samo Dan, zbralo se je veliko Ljudi Dobre Volje, tudi tovornjaki za odvoz smeti, velik traktor z vlečno napravo, prav vse kar je bilo potrebno je bilo organizirano in že brezhibno delovalo! Tudi naša družina je bila polno angažirana, toda ne kot organizator, samo kot udeleženec Plemenite Akcije Pa Kjer Koli Bi To Bilo! Odpeljali so veliko tovornjakov odpadkov iz najtežjega predela posestva!
Sedaj že tam zarašča Pomlad in Celotno Posestvo Žari.
Približno ob 13.30 popoldne, se je Akcija Humanega Sodelovanja zaključila, poskrbeli smo za malico s toplim čajčkom na terenu, se pogledali še v oči in Dostojanstveno, Srečno Razšli!
Bili smo nepopisno Srečni, Trdno smo Čutili kako nam Je Prišel Naproti
 Bog Sri Sathya Sai Baba. Vedno nam Bog Pomaga, če mu Dopustimo, nikoli ne smemo dvomiti v Njegove Smernice, če so nam nemogoče, nerazumne, Božja Pota so za večino človeštva Nerazumna!
Pomoč Se Je nam Rodila v Estoniji 2008, mi smo glavnino čiščenja smeti zaokrožili proti koncu 2009,17. 4. 2010 pa se je Božja Akcija Sprožena v Estoniji, Zaokrožila v Sloveniji, tudi pri nas! Iz Posredovanega Se Je Možno Veliko Naučiti In Le Bogu Slediti!
                                                                                                                 Alojzija
 

Pogovor Z Nevidnim Svetom
Kako previdni moramo biti ob uporabi lastnega jezika, zaznamo šele takrat, ko ugotovimo, Da Je Sveti Molk Najzgovornejša Oblika Komunikacije! Velikokrat je ljubosumje v meni izbilo do Alojzije, pa si to nisem hotela priznati.
Vsem okoli Nje je zelo enostavno delovati. Če se karkoli ustavi, je zelo Preprosto, pride Alojzija, da Smernice in zadeve potujejo nemoteno naprej, še posebej če so Smernice nepisane nam na kožo, če pa je zadevo potrebno peljati po manj udobni poti, pa hitro spustimo bes na Njo! Take oblike so bile v preteklosti velikokrat prisotne, danes le še redko, pa še to takrat zelo Boli!
Ko potujemo nam Bog Sri Sathya Odpira pot, katere korake je potrebno aktivirati, kdaj in na kakšen način, da se Ustvari Tisto, Kar Je Že
 V Božjem Načrtu Predvideno!
Veliko sem se naučila ob naslednjem dogodku, ki je star že nekaj let in mi je velikokrat v pomoč in moč. Na sredini posestva je lepa ravninica, ki je pred našim čiščenjem imela nehvaležno nalogo in temu primerno tudi posledico. Družina je spoštljivo poskrbela za omenjeni prostor, posamezniki smo začeli ugotavljati, kaj bo zrastlo na prostoru, Alojzija seje Smehljala in Molčala. Po nekaj dneh pa v Smehu Pove: Tukaj Je Predvidena Fontana, Podobe Lingama! Nihče od nas ni pomislil na kaj Takega In Točno Fontana Se Je Rodila Skozi Družinske Roke, Po Smernicah Boga Sri Sathye Skozi Alojzijo!
Osnovo, temelj za Fontano je takrat jasno Čutil najbolj izkušen član družine
 na tem področju, kako pa bo z dekoracijo je viselo še vse v zraku. Ko je čas Dozorel, po nekaj dneh upodabljanja cementnega osnutka, je že Alojzija Zaznala točno Informacijo kam in kako po dekoracijo. Odpeljali smo se na Krško področje Polj in na levi strani cestišča opazili visoke samo lomljive skale, čudovito rahlo rdečkaste barve. Očistili smo Njivo, na katero je padal omenjeni lomljenec, lastnik Njive nam je bil zelo hvaležen, mi pa tudi z Nenavadnim Nabirkom, Kakršnega Zmore Sam Bog! Z Naravnim Lomljencem smo do funkcionalne Fontane pripeljali v Družinski Sai Sreči in še danes Služi svojemu namenu in ima Nenavaden Čar v Kozjanskih Rovtah. Poleg Svečane Obleke iz tisoč in tisoč Naravnih Oblogic, smo ob zunanji strani Fontane posadili še Semena okrasne trte. V notranjosti ima velik vodomet, obdan z majhnimi svetlimi kamenčki, po širini dna pa ležijo večji kamni Sporočilnih oblik in
 veliko različnih žuželk, čudovitih žabic, žabcev, ki
 jim večji kamni služijo za Poročne obrede!
V Fontano natočimo približno 100 hi Vode in brez vsakih dodatkov kemije, deluje Spoštljivo več mesecev. Ko smo sprejeli Smernico za Fontano, smo se že nekateri spraševali, kako bo to izgledalo, saj je približno 2m med fontano in cesto, stala velika košata Stara sliva, ki je zakrivala direkten pogled na Fontano, ki je še takrat ni bilo nikjer. Alojzija se je zopet Nasmehnila in Dejala: vse bo v redu, ko bomo mi sprejeli Ta Korak! Čez nekaj dni smo Začutili, da zastavimo naslednji dan Fontano. Našo odločitev je Sprejela Stara sliva in nas Podprla s svojim Fizičnim Odhodom! V toku iste noči, se je sliva Sama Spoštljivo odmaknila in dotedanji svoj prostor, odstopila Novi Nalogi, bodoči Fontani. Slivo smo naslednji dan našli Spokojno ležečo na tleh med drugimi drevesi. Približno 80cm nad zemljo je bila odlomljena, približno 40 cm debeline.
 Nihče ni zaznal nobenega zvoka v toku noči. Ko Je slivi Potekel Čas, Je Celoten Proces Potoval V Miru in Dostojanstvu in prostor je bil v
Celoti pripravljen Novemu Božjemu Namenu!
Po celotnem razpletu je Razbrati, da smo bili Vključeni v Omenjen Proces, še Voljni, saj smo potovali v Pravem času, na Pravem prostoru, na Pravi način,
 s Pravilno vsebino, pa tudi izvajalci smo bili še Povezani v
 Sozvočju in Ponižnostjo!
Koraki Povezani Z Resnico So Igrivi, Ustvarjalni, Vse Poteka Že Po Določenih Smernicah. Tisti, ki si drzne pot Resnice spremeniti kljub vedenju, je
res poguuuuuuumen !!!
                                                                                                                Simona
 

Odnos Razodene              kdo sem ?  
Nikoli nisem bil pristaš izkrivljenih odnosov, čeravno sem bil še sam precej romboidne narave. Kmalu mi je postalo jasno, da ne smemo ločevati odnos do sorodnika, znanca, pomembnežev, soseda, strojev, orodij, Zemlje, Vode, objektov, hrane, zraka, sonca, vetra, vremenskih situacij itd.... V meni Je padla odločitev: ne bom se oziral več na zunanjost in čakal na druge. Začel sem v sebi gojiti Spoštljiv odnos do vsega, še posebej pa sem začutil Lakoto Po Ponižnosti In Spoštovanju Do Vsega, ko sem fizično spoznal Alojzijo.
Ne bi znal ubesediti kaj se je v meni zganilo, začelo se je Prebujati do tedaj odrinjeno Bistvo Življenja In Potreba Po Svetih Standardih. Stare navade so same po sebi izginjale, tako se dogaja še danes, saj je Zakon Karme Precizen, Ne dopušča nepospravljenih kotičkov. Danes Teče Življenje V Brezpogojnosti, Smo Srečni, ne glede kateri je še deležen Milosti, da se mu še kaj odlomi, zalomi, odkrije. Vse se dogaja z Namenom, vse je Učenje,
če smo si pripravljeni spoznavati lastno realnost!
Sorodniki imajo po navadi velik vpliv na Nujne procese, ko pa pospravimo podstreho, se v Odnosu pokaže Realnost! Sorodstvene vezi so takšne kot si jih zgradimo, trdim pa, da je vsem lažje potovati z čim manj preživelimi navadami in običaji. Za vse naj velja Sveto Pravilo Prostora. Tisti ki začuti, da mu um kroji drugačne nagone, apetite, kot so na Voljo v Prostoru, naj čim prej preneha z izkoriščanjem Vsebine Prostora in naj čim prej zapusti Prostor, se dostojanstveno odmakne kamor mu je volja. Nihče nima pravice spreminjati Obstoječi tok življenja, še posebej, če je že Preverjeno In Utemeljeno, Da Je Federvagen Na Pravi Poti!
Tako se je zgodilo v meni, nikjer nisem zdržal dalj časa, bejžal sem bejžal, vse me je motilo, vse je bilo brez veze, vse so bili drugi krivi. A danes ima moje Življenje Globok Smisel, Zavedam Se, Da Sem Delček Stvarstva!
Ko sem se odločal, kaj bi sploh počel v življenju, me je veliko smeri zanimalo, po večini pa so se mi variante podirale ena za drugo. Edina Pot ki mi je Ostala Blizu, Je Življenje V Naravi! Šele V Sedanjem Okolju, sem začel Dojemati, kako so mi stari romboidni procesi Pomagali,
da sem danes to kar sem. Sem Ničen, A Hkrati Bistven
Življenje pred Sedanjim Prostorom, mi je dajalo jalov občutek svobode, zdaj vem kako izgleda Svoboda Resnice! Imam vrata na široko odprta, na nikogar nisem vezan, nimam sorodstvenih vezi, nimam ničesar materialnega, kar bi me vezalo na ta Prostor. V Sebi Pa Nosim Vedenje, da sem Odgovoren do mojih Karmičnih Obveznosti, ki so vezane na vsa Bitja v tem Prostoru, v tem Času, Izpolnjene Skozi Proces, Ki Je Tu Doma!
Ko spoznavam samega sebe, ugotavljam velike spremembe v mislih, besedah in dejanjih. Nekoč sem bil piker, razdražljiv pa tudi včasih nasmejan, a to je bilo le redko. Zdaj tega ni več, zdaj sem Nasmejan, Radosten, vse mi je Igra Brezskrbne Odgovornosti. Ne izpuščam več nobene Priložnosti, kar
Smem še Izpolniti V Tem Življenju!
Dojel sem tudi, da sovražnik ne obstaja zunaj mene, sovražnika mi lahko upodobi samo lasten um v katerokoli bitje in jaz aktiviram vojno z njim, se borim, borim, dokler se mi ni posvetilo, da poteka to vse le iz mene v meni, proti meni! Zdaj Vem, da sovražnik zunaj mene ne obstaja, sovražnik izgine tisti trenutek, Ko Postaneš Resnica! Resnico Razodenejo Misli, Besede In Dejanja, S Katerimi Ne Prizadeneš Nikogar Več!
Ko sem bil še zelo Majhen, sem globoko čutil potovanje Čistih in izkrivljenih odnosov in okužil sem se z vsemi, jih začel tudi uporabljati. Hitro sem opazil, izkrivljeni odnos mi je prinesel grenko čokolado, Čist Odnos Pa Miren Spanček!
Zelo rad sem popravljal stare, odvržene avtomobile, pa tudi druge stroje, strojčke. V njih sem začutil veliko prijateljstvo, družabnost, imeli smo se fajn, nihče ni nikogar prizadel, eden drugemu smo bili v uteho. Nikoli ne bom pozabil Stare Izmučene Dyane, bila je v takem stanju, da ni bila niti za rezervne dele. Kadar koli sem šel mimo nje sem čutil Njen klic, pa tudi sicer me je spremljala Njena senca. Čutil sem, da še noče Slovesa, da bi rada še Služila namenu. Odločil sem se, da sprejmem Njeno Učenje, začela sva sodelovati, postala sva partnerja, Najina Komunikacija je potekala zelo Skrivnostno, a Vodila me je kot svojega otroka. Ko sem delal prave korake, je v avtu Zvenela Astralna Glasba, ko pa so bili moji koraki napačni, sebični, grobi, so se v avtu začele oglašati sirene, grobi poki, nenavadno cviljenje itd. Pri meni so se rade zbirale različne druščine, pa so sčasoma tudi drugi opazili, da nismo bili sami, da smo vsi živi, vsi smo se pogovarjali in smejali, Jo krstili in dali ime Kanarinac,
saj je bila nežno rumene barve.
Z Kanarincem sva se dogovorila, da menjava del po delu, vse dokler ne bova oba zadovoljna in Mobilna. Kanarinac je začel počasi fizično oživljati in sva krenila na skupno pot, kot Telebajska. Oba sva bila ponosna, bil mi je Sveti Učitelj, pa naj bo razumljeno kakor koli že. Vem, Da Je Vse Živo, vsi govorimo in se Sporazumevamo na Različne načine.
Če pa to Milost posameznik odklanja, pač odklanja, bo že Dozorelo!
Podobno se dogaja tudi z orodjem, če smo do orodja spoštljivi, ponižni, nam dolgo Služi in pomaga pri naših opravilih, če to ni tako, pa tudi pokaže bolečine in nezadovoljstvo skozi sebe nam! Pravi odnos pokažemo, ko vstopamo v prostore, le redko se spomnimo za Spoštljiv pozdrav. Lepo je če povprašamo kakšno je počutje, povemo na glas, da jih imamo radi itd., podobno storimo ko prostor zapuščamo, zahvalimo se za sodelovanje, jim zaželimo lep počitek. Seveda imamo lahko tak odnos, če smo pred tem poskrbeli za vse, kar je naša dolžnost. Skozi Plemenit odnos spoznavamo v sebi Radost, Ponižnost, če tega ne zmoremo, pa v sebi spoznajmo oholost, samoumevnost in
začnimo neplemenita dejanja usmerjati v Plemenitost.
Kadar sem bil Naravnan, se mi je življenje odvijalo Smiselno, tako je še danes, romboidnega življenja skoraj v meni ni več zaznati, če se še hoče vsiliti, ga hitro prepoznam in Zavestno Usmerim v Plemenitost. Zavedam se, da imam v sebi še veliko navlake, toda danes je v meni Interes, da se rešujem in očiščujem stare nesnage in Proces teče Neboleče, Teče Z Ljubeznijo!
Velikokrat sem razmišljal, kam bi pobegnil, da bi lahko živel življenje, kakršnega sem Občutil le Redkokdaj. A Odprlo se mi je Obzorje, kjer se mi Je Razodelo, Da Ta Kraj Obstaja, Da poteka moje Izobraževanje Že V Ta Namen! Dozorelo Je: poklical sem, dobil kontakt s Prostorom, Kjer mi je Lepo, Srečen Sem, Tu Sem, Kjer Življenje Poteka V Miru, Nenasilnem Odnosu Do Vsega!
Če spremljamo Naravo, nam Jasno Kaže Dostojanstvo Obstoja, Nenehnih Darovanj, Brez Vsakih Pričakovanj! Človekova naravnanost pa je usmerjena v glavnem v jemanje, izsiljevanje ter iskanja komoditeta! Ne glede na vse vremenske ne prilike in obremenitve, Rastline nerade menjajo prostor kakršnega imajo v lastnem Zapisu. Te Modrosti večina človeštva ignorira, še več, človek hoče Osnovno Bistvo Rastline laboratorijsko predelati in iz Božjega Bistva upodobit nakazo človeškega uma! Že dolgo si človek domišlja kaj je poštudiral, naumil, ne zavedajoč da vse te pogruntavščine Bog dopušča le zato, da se v nepričakovanem trenutku človek sreča sam s seboj, se zgrozi nad seboj in uvidi komu, čemu služi! Vsa Bitja imamo Dušo, Duša Je Del Boga, Sprejema, Registrira Vse dogodivščine v toku življenja, kjerkoli se nahajamo, s komur koli in času! Z vso nezdravo hrano, ki jo zaužijemo, zaužijemo hkrati tudi celotno nesnago, bolečine, ki si jo Rastline, hrana nabirajo na poti do ust.
Kar zaužijemo, take so posledice, temu se ne more nihče upreti!
Prav je, da se Zavedanje Seje V Smeri Samooskrbe, Zdrave Zemlje, Zdravih Čistih Semen In Plemenitih Rok! Izgovor, da to danes ni več mogoče, je le gnil izgovor in skrivanje za neodgovornim komoditetom in podpiranje
ciljno uničevalnih sistemov!
Tako se dogaja tudi v živalskem svetu, povsod si jemlje človek lažno pravico za podjarmljenje in dokazovanje močnejšega, ne zavedajoč se lastne majhnosti.
Ko pa človek prestopi mejo grozodejstev, pa stopiš pred Zakon Karme Neizprosnosti,
ne glede na vik in krik ter škripanje z zobmi!
Kaj si človek dovoljuje s svojim osvajanjem lažne veličine, kažejo tudi vremenske spremembe, katere bere že vsak slepec. Dobrikanje črnega scenarija poteka načrtovano, a se Bo kljub temu, v najmanj pričakovanem trenutku
   Vse Razblinilo                            Jure  
                                                                                                                    


   Življenjski Koraki Po Božjih Smernicah,        
                       ali življenjski koraki po umski diktaturi !  
     Neštetokrat je prisotno vprašanje, kdo nas vodi? Odgovori so preprosti: ne vem, saj mi gre dobro, imam same težave, ali pa vse mi gre po maslu itd. Pravzaprav pa se redki  Zavedamo, kako pomembna je naša Zavestna odločitev poti. Vsak sam odloča o sebi, ne glede, da je že vse Določeno z našim prihodom. Bog nam Je Izročil In Zaupal samo odločitev, saj si na tak način vsak sam razodene  kdo sem, kakšni so moji apetiti. Po mukah in trpljenju, pa tako ali tako vsak sam Spozna, da je pot napačna in se samoprosno obrnemo
 K Bogu Po Pomoč!
     Ko smo pripotovali v Gnezdo sedanjosti In Prihodnosti, je bilo za vse udeležence zanimivo in težko, pravzaprav nerazumno, kako težka pot je pred nami, ali to pešačenje po trnju in smeteh res potrebujemo. V večini je bilo čutiti, tega ne potrebujem, hkrati pa je bila prisotna Nuja pri udeležencih, moramo zmagati, Razodeti Kaj Zmorejo Roke Resnice.
    Žalostno je spremljati ljudi, ki nenehno hlastajo po Sreči, a vse postorijo, da Srečo povečini  ignorirajo, razlog za lastno polomijo pa pripisujejo drugim!
     V Božji Domek smo vnesli veliko Novosti, Radosti, Srčne Kulture, Nenasilja, Strpnosti,  Izobraževanja itd. Novo vseljeni prostor nas je Lačno Sprejel, Bil Potreben Plemenitih  Vsebin. Hitro smo se Uskladili, Skupaj Rastli Se Učili Modrosti Matere Narave !
     Dolžnost nas je bila, da se z novo sredino čim Mehkeje Spojimo in skupaj
Zaživimo Življenje Po Božji Volji.
     Ni bilo preprosto Usklajevati neskladnost v Skladnost, saj je Edini način tovrstnega Razreševanja, če Zmoreš celotno neskladje Prevzemati nase, ga Razreševati na sebi. Na tak način, se okolica hitro razbremenjuje, očiščuje, lekcije  potujejo naglo naprej, da ne postane dolgčas. Dolgočasiti pa se sigurno začne tisti, ki patološko pogreša nemir, kaos. Slej ko prej sam ugotovi, da več ne sodi v Mir. Tak Proces Je Odgovorne Narave In Je Zaupan Le Redkim!
     Velika Odgovornost je kako in kdaj sprejemati običaje, ki so že utečeni in njih smisel. Ko smo leta 1996 spomladi začeli z Negovanjem nove sredine, smo najprej Usposobili staro  Betežno, hiško za zasilno bivanje krajšega časa. Hkrati pa smo že imeli plan za druge aktivnosti, pa smo se morali Ustaviti, začelo je močno deževati, deževati! Nekaj dni smo lahko krotili vnemo v sebi, nato smo začeli postajati nemirni. Težko smo sprejemali Reakcije Narave, saj je na naš prihod Čakala, zdaj pa nam Je Zavezala roke! Vsak v sebi je tuhtal in raziskoval razlog Jokajoče Narave, pa nič, Deževalo je dalje, naša stiska pa tudi.
     Menim, da si vsako Bitje poišče način Komunikacije S Stvarnikom, tako je tudi pri nas, meni. Zelo majhna sem že Čutila, da Obstaja Nevidna Moč Modrosti, če si to Dopuščaš. Hkrati pa sem opazila, kako te možnosti nekateri zavračajo, ali pa jih pripisujejo temnim silam,
katere si  neplemenit človek pritegne sam!    
     Zelo Zgodaj sem si izoblikovala Pogovor Z Bogom, ki še Danes Poteka v Prijateljski obliki, brez mojih ukazov. Najin Pogovor ne teče z isto ponavljajočimi besedami, ampak v Ponižnih Prošnjah, če pred tem opazim Luč, da je že čas za Prošnjo. Ko zadeva v celoti Dozori, so Pogoji Izpolnjeni, šele takrat Smemo Prositi In Blagoslov Zaživi!
Tak Je Božji Proces, Ki Ne Pozna ovir!
    Ko smo šli počivat, zunaj pa je deževalo in še deževalo, Naenkrat me je pogled med Klepetkom z  Bogom Sri Sathyo Saj Babo Popeljal Pod Strop Nad Pečjo, Kjer Sem Opazila Veliko Žarečo Oranžno Kroglo, V Kateri Je Bila Podana Celostna Podoba Marijine Kapelice, Katera Še Danes Stoji In Služi Namenu.    
    Ob spoznavanju nove sredine, smo marsikaj odkrivali, med drugim smo odkrili tudi neugledno polomljen Sakralen Križ, zavržen ob Staro Tepko, prekrit s suhimi vejami in listjem brez Božje Podobe.
      Ko sem Prejela Smernico za Kapelico, mi Je Bilo Pokazano Tudi Mesto  Kam Jo Naj Postavimo, če se bomo držali Smernice. To Mesto Je Bilo Na Starem Mestu že Bivajočega  Starega Lesenega Križa, ki ga ni nihče od nas poznal, Prostor pa je bil tudi že pozabljen in zavržen od  takratnih prebivalcev.
      Z gradnjo smo takoj pričeli, držali se Božjih Navodil, Kapelica je hitro dobivala svojo Podobo. Mimoidoči opazovalci in organizirani špijoni, teh ni bilo malo, pa so nas intenzivno opazovali,  pozdravljali, hvalili kako smo pridni, nekateri so še dodali, no sedaj pa si že postavljate raženj in verjetno bo mogoče zvečer že kupiti kaj za pod zob......! Vsi pa so vedeli, da Nismo ubijalci, da
 1O Božjih Zapovedi Spoštujemo Dosledno,
ne na jeziku, Ampak V Življenju!
     Nihče ni vprašal kaj bo zrastlo,  nekateri so sami  modrovali, a to bo čevapčarnica, pa še druge informacije smo bili Deležni, predvsem s strani starejših: Točno Tu Je Nekoč Stal Križ Z Jezusovo Podobo, že dolgo nazaj.
    Iz Učenja Je Razvidno, Da Je Vse Programirano Iz Vesolja Po Božji Volji in Je vsako spreminjanje bedno, nesmiselno in le bogatenje Karmičnih dolgov!
    V Prostoru Teče Življenje Po Božjem Ključu, Ki Ga Ni Možno spremeniti, Možno Se Je Le Spojiti, Če Si Izbran! Od Kapelične Izpolnjenosti Dalje, nam Tudi Vreme V Vseh Oblikah Kaže Varnost In Zavetje V Nederjih Matere Narave! Moja Poslušnost se ne nanaša samo na Kapelico,  Poslušnost Je
Predanost Služenju V Dobrobit vsega.
    Ker si ob prihodu nismo pravilno zastavili delovni program, nas je Ustavila Mati Narava, nas Poučila, da Tu ne špila umska vnema, Ampak Ponižnost, Strpnost odnosov, Pravilen Razpored Korakov In Dejanj. Zbudili smo se, se kaj hitro Naravnali. Takoj Po Sprejetju Sporočila Podobe Marijine Kapelice, sem Osnovo že skicirala na papir. Družina je Božjo Smernico hvaležno sprejela, bili smo srečni za Novost in se že lotili dela. Ko sem začela risati Kapelico, Je Prenehalo Deževati, Posijalo Sonce. Poslušnost V meni Je Dobila Brezpogojno Mesto Služenja!  Vse Ima Namen, bodimo Ponižni In
Hvaležni Za Svetost Učenja !
    Ne zgubljajmo časa za testiranje in preverjanje Boga,
 življenje je zelo Kratko, Prekratko!
Ko smo Kapelico in okolico primerno uredili, smo obnovili in organizirali še zelo Staro  Romarsko pot, saj poteka mimo našega Doma, mimo Kapelice, že dolgo, dolgo časa, pa tudi za to nismo vedeli, zvedeli smo naknadno. Bilo je čudovito vzdušje, veliko ljudi, gospod  župnik je imel krajšo mašo z Blagoslovom Kapelice in Domačije. Vse je bilo obogateno še s petjem, glasbo, orehovimi rogljički, čajčkom, druženjem. Trdno smo stali na Poti Resnice, zato smo malo kasneje prejeli status nezaželenih v lokalnem sakralnem objektu.
     Ni preprosto sprejemati nove, stare običaje, a gre. Veliko smo Vlagali v skupni namen spoznavanj in Simbioze, večkrat smo tudi priskočili na pomoč krajanom pri nujnih zagatah. A zakrknjenost  in neznanje človeka imata toksično moč in je včasih Modreje dati v rikverc, Sprejeti Navidezen poraz, Dolgoročno Pa Svobodo, Dostojanstvo!                        
                                                                                                                                                        

Podobno se je dogajalo pri mejnikih, nihče ni vedel nič kaj točnega, vse se je dogajalo v : zdi se mi, mogoče, nisem prepričan/a, vse je potovalo v ohlapnosti negotovega, dvoumnega. Ko pa smo omenili geometre, pa so postali sosedje po verbalnem izročilu vsevedni in bo mogoče z  njimi vse urediti glede mejnikov.
    Mi smo na zunaj verjetno izgledali neuki prišleki, nihče ni potenciral intelektualnega znanja,   Naravno Brihtnost in se je prenekateri precenil v ocenjevanju nas, ker smo se navidezno z vsem strinjali in kimali.  Smo pa žal bili vsi pismeni in se na dokumente tudi sami kar dobro spoznamo.
Verjetno je bilo zabavno za obe strani in vsi smo bili v pričakovanju, kdaj bo zagrmelo. Pokojni sosed je prav mene večkrat opomnil: imate debelo kožo, tako grdo govorijo o vas, pa v časopisu take grde stvari pišejo, jaz
 pa še nisem nič slabega opazil pri vas.
Nasmehnila sem se mu, pogledala mu v oči in ga vprašala. Če še niste  nič slabega opazili pri nas, zakaj vas potem to vznemirja.  Počakajte še, mogoče pa še boste kaj opazili, občutili. Nas ne more nihče prizadeti, smo na  Univerzi Resnice, Modrost Je Sprejemati  bunke,klofute in Darovati Sočutje!
     Naš tok življenja se je odvijal s Svetlobno Hitrostjo, bili smo Iznajdljivi, Spretni, Odlično smo se znašli v nenavadni sredini, novimi pogoji, vse nam je bil izziv, je pa res, da smo imeli Jasen Cilj in Hotenje Cilj Doseči V Svetem Času,
Na Pravi Način!
      Okolica in takratni občinski mojster pa še kdo, so nas imeli vseskozi pod lupo, a zaman so se naprezali v iskanju dlake v jajcu na naši strani. Nekaterim je kmalu dojadilo izpolnjevati ukaz na preži , pa so pristopili k nam, izpovedali svojo naivnost, skupaj  smo se nasmejali invalidnemu scenariju in življenje je teklo naprej. Poskusi kako bi nas le kdo spravil ob živce, da bi nas zavirali pri našem Ustvarjanju, so se kazali v različnih niansah, saj so popki zavisti že prehajali v podivjane cvetove, z neokusnim vonjem.
     Ko smo negovali Naravo, smo bili spoštljivi do vsega in smo vejevje oblikovali v Butare za kurjavo, drobne palice  za različne vrtne namene, malo debelejše smo dali sušiti, po nekaj letih iz njih naredili Božji parket, ki je Najlepši na svetu! Parket sestavlja 7 različnih  drevesnih vrst, različnih dimenzij, pa tudi lepotne grčice smo pustili v  Naravni Kreaciji. Baje smo naredili veliko napako, Parketa nismo patentirali, takega mnenja so nekateri še dandanes,
nam pa pisarniška možnost štampiljke, nič ne pomeni!
    Tretje leto bivanja Tukaj, smo nenadoma zaslišali cviljenje motorne žage v zelo lepem kotičku Posestva. Nismo verjeli lastnim ušesom, a Mirovna posadka je odšla na teren in ugotovila, da je sosed prišel podirat drevesa kar v naš Gozd, opozorila sta soseda, da ne podira dreves na svoji zemlji, ampak na naši. Sosed se je razbesnil, njiju nagnal z grožnjo, če se ne umakneta, bom vama
 ods…. glave in dodal še nekaj verbalne dekoracije.!!!!!!.
      Hitro in Spoštljivo sta se umaknila, mi smo vse preverili še na dokumentih, ki so jasno govorili, da si je sosed privoščil ogabno šalo. Naslednji dan smo že imeli na obisku mešetarsko delegacijo, ki je hotela svoj neuspeli poskus okronati s povabilom na njihovo pijačko in jedačko, pa pri nas ni šlo čez Carino.
     Zaradi nas bi vsa ta Drevesa še danes Živela, imajo dovolj prostora, čudovite pogoje in bi se lahko nemoteno Starala In Bila V Oporo Vesolju, saj je že veliko pomanjkanje Naravnih Zdravih Pljuč! Zdaj so tam rane, golota in plazovi imajo svojo moč, zaradi požrešnega soseda, ki so mu bolečine povzročene od strani človeka tuje! Mi za Brezskrbno kurjavo prejmemo dovolj suhljadi čez leto.
 Mati Narava poskrbi pravi čas za vse potrebe Zdravega Načina Življenja.
      Zavedali smo se, da moramo načrtni konflikt Modro Razrešiti in opozoriti, da vemo koliko je 1 + 1! Pogajanje sem Zaključila Z Jasnim Ciljem. Vključili bomo geodete, sodnega cenilca fizične škode itd. Pogajalci so se prijeli za glavo, kaj smo zdaj mi zakuhali kaj kompliciramo, češ, se je pač podiralec zmotil, saj ni bilo vse skupaj nič za njihove pojme in bi se lahko po sosedsko pomenili.
     Hitro nam je bilo jasno, da se sploh ne zavedajo nečloveškega posega v  približno 2OO let Stare Bukve in druga Drevesa, ki so bila žrtve nehumanega človeka! Na pregovarjanja z nami so prihajali različni pogajalci, a nismo popuščali za nobeno ceno, pa tudi pogajanje smo odklanjali. Vse smo Izročili intelektualnemu in Duhovnemu Procesu, tudi Trupla smo izročili lakomniku, tu nismo imeli nobenih težav, vejevje  in grobe rane pa še danes kažejo
napačne  človeške poteze.
    Minevali so dnevi Pravice, trajalo je, da smo uskladili vse dokumente, ki so Jasno Pričali Resnico. Ko smo imeli uradno vse črno na belem, smo sklicali sestanek, ki je bil za nas Boleč, saj Nedolžna Drevesa niso več Krasila kozjanskega pobočja, to je prisotno še danes. Takrat smo Prostor preimenovali V Britof in Je Izjemen Prostor Miru In Spokojnosti, kjer se radi nahajamo, pa tudi drugim je Prostor Mil In Vabljiv, kljub temu, da
ne poznajo Mlade zgodovine!
     Čutili smo tudi sosedovo stisko, vsi so tedaj uvideli, da so o nas imeli izkrivljeno razmišljanje in spoznali so sami sebe! Cifra stroškov je bila zajetna, tu so bili všteti odpeljan les, sodni cenilec, geodeti. Največja vsota je bila na Lepem, Zdravem Lesu, saj ga ni, ni bilo malo!
       Ob soočenju zneska, so pritekle solze, kako bodo to sploh lahko poravnali? Odgovorila sem, Nikakor! To kar ste povzročili Materi Naravi in nam, ne morete plačati z nobeno valuto v fizični podobi, Ta Dolg Bo Ostal, vsi skupaj pa bodimo Hvaležni za Izkušnjo in Modrosti,ki smo Jih bili Deležni v Tem Procesu.
      Prosila sem, naj si ob tem trenutku, vsak v sebi zada Odločitev, da Živimo v Miru in Spoštovanju, dokler nas nosijo Noge. Splačalo se je, za sedaj Tajna Obljuba še Drži, imamo se Zelo, Zelo Lepo, Srečni smo, radi si pomagamo, nasmejimo, Zgodovine se nikoli  Ne dotaknemo!!!
      Podobnih testiranj je bilo še nekaj na drugih terenih in z malo naše Reakcije, se je grmenje naglo Umirilo in Posijalo Sonce!

                                                                                                     Alojzija
 
 
           Plemenita Hrana Je Osnova Življenja Vseh Bitij Planeta! 
                 Plemenita Hrana Ne Pozna lakote, Ne Pozna sitosti!
        Plemenita Hrana Je Večnost, Na Katero je večina človeštva pozabila!
 
      Zelo majhna deklica, sem se znala igrati s fizično Malimi Bitji, do katerih so bili nekateri velikokrat nespoštljivi, pa me je to bolelo, a sem molčala in se Učila. Blizu so mi bile Pikapolonice, Polžki, Pajki, Kobilice itd. Nikogar od mojih Prijateljev nisem nikoli, nikdar opazila na nečistih površinah, hlevskih odpadkih itd. Iz Darovanih lekcij, sem začela sklepati: Stop, Njihova Modrost Presega človeka In Jim bom Sledila, se od Njih Učila.
      Podobno sem opazovala pri Rastlinah. Res je, da so nekatere bujno rastle, tiste katerim je človek dodajal živalske odpadke, razna druga forsirana gnojila. Na zunaj je zgledalo lepo, smeh zadovoljstva je velikokrat to potrjeval, jaz pa nisem v teh Rastlinah čutila sreče, zadovoljstva. Lotila sem se Občutka v sebi, Raziskovala tako dolgo, da sem odkrila Bistvo navidezno
lepih rastlin in obilnih pridelkov.
    Kasneje sem opazila, da tudi osnovna šola otrokom pere možgane o Živi in neživi naravi. Zopet je v meni potekal Boj, kdo ima prav, vendar sem Sledila Notranjim Občutkom, ki so mi Govorili, da se je večino človeštva odtujila od Resnice, Ki Je Edino Blagostanje Matere Narave!
Isto se je dogajalo na gimnaziji, kar mi je utrjevalo Občutek,
Trdno Stojim Na Spoznanjih Resnice.
    Pred nekaj leti, mi Je Bog Sri Sathya Sai Baba Odprl Vrata Milosti, da sem se Lahko Pridružila Sai Družini, ki živi in Uresničuje Simbiozo Z Vsemi Bitji! Minilo je kar nekaj časa, predno sem se začela Zavedati, da je nastopil čas, ko mi ni treba gledati kako drugi ravnajo z Rastlinami, Živalmi, Zemljo, Vodo itd. O odnosu kako se do koga obnašati, sem sprejela in ga začela Uresničevati v življenju na Pravi način, tako kot sem to Čutila že v Otroštvu.
    Sai Družina se je Učila in se še danes Uči Tankočutno hoditi Z Naravo, da se vse Rastline, Živali dobro počutijo z nami, mi z Njimi, da smo lahko deležni Zdravih Darov Bogatih Letin!   
    Ob Učenju v Naravi, smo Spoznali marsikaj, omenila bom le nekatere. Človek mora biti zelo previden, koliko in kako smemo posegati v Naravo, da ohranjamo še odnos brez bolečin, kajti v tem primeru ni potrebno nobeno gnojilo, nobeno forsiranje. Ljubezen, Spoštovanje, Ponižnost Je Edino Gnojilo, Ki Omogočajo, da so Rastline Zdrave, Srečne z nami, Njihova Rast  Blagodejna!
     Kmalu smo opazili, da se Rastline različno odzivajo ob ljudeh, ki smo se z Rastlinami družili in Jih oskrbovali. Jasno so pokazale Radost ali pa žalost s svojo rastjo v Obilnost Pridelka, ali pa smo o pridelku lahko le sanjali! Sai Učenje nam Daje Priložnost Odkritosti, Čist pristop, Brezpogojno Ljubezen. Le Na Tak Način smo PreskrbljeniZ Vsem Kar Potrebujemo Na Poti Resnice!  
     Družina je prehodila Intenzivno pot čiščenja na mnogih področjih, nekateri člani smo Proces  Dojeli, se Z Njim Soočili, nekaterim je bilo lažje kloniti, se podrediti umskemu načinu življenja. Podobno se dogaja tudi z Rastlinami in drugimi Bitji. Alojzija je Sveti Projekt Nosila že dolgo v Sebi in je Vedela, da bomo Potrebovali različna Semena, katerim je prizanesena Pot vezana z denarjem. Mati Narava Je že zdavnaj začela opozarjati človeka na napačne korake. Toda človek ni sprejel Svete Smernice, še agresivneje se polotil podjarmiti Bitja, ki so Modrejša od človeka! Zavedanje človeka se kar nekako prebija k Spoznanju, da ni človek edino bitje v Vesolju, da je Potrebno v Celoti izključiti: moj, tvoj, naše, vaše, mogoče, zakaj, kdaj, kje. Vse Je Določeno S Prihodom, Naloga vseh bitij je le Ena. Sprejemanje ne izbiranje! Zdaj že dobro poznam Odziv Rastlin, ki Zgovorno Kažejo, da v Njih ni sovraštva, ni izbiranja, Zmorejo sprejeti napačne človeške ukaze, Znajo pa tudi Pokazati Srečo, ki Jo Delijo Z Ljubeznivim, Spoštljivim, Ponižnim Človekom! Prav tako se Obnaša tudi Živalski Svet, Tisti ki se je še Uspel Strgati nečloveškim posegom in Ostal Prvinski! Rastline, Živali, Zemlja, Voda itd. Nihče Ne potrebuje, ne išče nobenih privilegijev, kozmetike, garderobe, poživil, gnojil, še manj pa ljubkovalne besede v katerih je potuhnjena sebičnost, egoizem namenskega suženjstva. Zavedam se, da ima Vsako Bitje Pravico Živeti Svoje Življenje in ga
 Nihče nima pravice spreminjati!
   Večkrat nas kdo Prosi za Seme, Sadiko, nikoli ne pozabimo povprašati, če so Izpolnjeni Pogoji? Čista Semena Pričakujejo od Darovalca Čiste Pogoje, Zaupanje poteka v obe smeri, le na tak način si deležen Zdravega Pridelka. Rastline, ki morajo sprejeti nečiste pogoje, imajo  popotnico že oskrunjeno od pohlepneža, ki od rastlin izsili tisto kar narekuje formula iz laboratorija. Tako se dogaja tudi pri živalih, saj s forsirano prehrano nasilnež določa koliko litrov mleka mora Dobra Liska pretankati v 24 urah, kdaj mora Kotiti itd. Osemenjevanje poteka po plastični cevki in rokavici, ki pa je najverjetneje sterilna! Za Ljubezen, Spoštovanje prostora že dolgo ni več. Bitja Jokajo, Omahujejo, odnos pa se grozljivo slabša pri Živalih in Rastlinah, da ne omenjam še Podnebne spremembe, katerim je prav tako boter človeški um!    
   V Družini smo vsi Vegani, vsi smo Zdravi, tudi obiskovalce postrežemo s Hrano, Ki Je Čistega Porekla, do sedaj Je ni še nihče zavrnil, nasprotno, deležni smo Toplih Odzivov, predvsem pa Zavedajoče Odgovornosti: Tak Okus Ima Lahko Samo Hrana Čiste Zgodovine, Pripravljena s Plemenitimi Rokami Brez računice! Večkrat nas kdo Prosi, da bi vzel še kaj za domov, ali pa to Podarimo sami. Oba načina sta Spoštovano Sprejeta, smo pa deležni včasih Razmišljanja, da ima naša Hrana na drugi lokaciji drugačen okus, na ta pojav zdaj opozorimo takoj ob odhodu, kajti vse je le pretok Energij ki so lahko Prijetne, ali pa neprijetne. To je tudi Učenje, kje se Hrana počuti Zdravo in kje nikakor, odziva se z Okusom Dobrim ali slabim, ne vedenje Postane Vedenje!
   Skozi podajanje nekaterih informacij naše Poti, bi rada opozorila da Nikoli ne potuješ sam, kako moramo biti Čutni, do drugih Sopotnikov, Dogodkov, ki potujejo v nas, okoli nas, Blizu, Daleč, pa smo Vezani eden na drugega, Hote ali nehote! Nikoli ne smemo pozabiti na Dež, Nevihte, Sonce, Zvezde, Veter Prijeten, neprijeten z Bučnimi vibracijami, Grmenje,  Sprostitev Strel, Veliki Procesi, ki potekajo v Zemlji, Vodi itd. Ko smo Pripotovali Na Božjo Lokacijo, si po Božjih Smernicah Ustvarili Domek, smo ob prihodu opazili nenavadno močan Veter, z izjemno močnimi sunki, pravzaprav sem Čutila, da nas hoče odpihniti. V sebi sem Prosila za Božjo  Pomoč, Mir In Strpnost, čez nekaj dni se je Intenzivno Čiščenje Z Vetrom Umirilo, od takrat naprej v Tem Prostoru Ni Več Grobega Vetra, Veter Je Prijetnega Zvoka, Vibracij! Ko smo se Zadovoljivo Uskladili Z Naravo, ni več Nobenih neviht, ki bi povzročale škodo. Vse je odvisno od človeka, kar Dajemo, to se nam vrača v veliko večji Dozi! Darujmo Brezpogojnost, Bodimo Srečni, Imejmo Se Radi, Imejmo Za Vzgled Naravo, Njeno Vsebino Ter Namen!
   Pred leti smo postali pozorni, kako malo ljudi pozna Bob, še manj je bilo tistih, ki so mu dali   majhen prostorček v prehrani, kljub temu, da je Njega dni mnoge družine preživel, v zahvalo pa je še veliko teh Ga zatajilo, ker je bila to Hrana za siromake. Alojzija Ve kaj je potrebno za pravilen razvoj organizma, zato Je Bob  pri nas dobil že na začetni poti Kardinalno mesto v Prehrani. Z Bobom zapolnjujemo vse manjkajoče spodbujevalnike, ki naj bi pri Veganih ostali nezapolnjeni. Veliko ljudi misli, da imamo Vegani puste jedilnike, to je velika zmota, je pa res, da je prav, če je Pripravljalec obeda Umetnik Svetega Okusa. Hrana se naj Zaužije samo takrat, ko to potrebo začuti telo in samo toliko, kolikor telo potrebuje minimalno    za preživetje. V naši prehrambni kulturi ni prisoten samo Bob, imamo na voljo nešteto drugih Rastlin, veliko Jih použijemo v Surovem stanju, ter kuhani ali dušeni obliki. Še enkrat bi se rada vrnila k Bobu, ki je tako Koristen, Zdrav da lahko v Celoti Zamenja materino mleko , če je to potrebno! Bob Je čudovita Rastlina, daje Zavetje Ušem, posledično Vabi na obede številne  Pikapolonice, v vročih dneh nudi senco drugim Rastlinam, nam pa Daruje veliko Zdravih Plodov. Bob je uporaben suh v zrnju, lahko se zvečer namoči v mlačno Vodo, zjutraj ga skuhamo kot fižol, uporaben je v solati, prikuhi, juhi, razni namazi, zelo okusno se poda s hrenom v namazu ob vsakem letnem času, omenila bi še obliko vlaganja mehkih zelenih strokov, ali mladega zrnja v nežen Jabolčni Kis, ki si Ga kasneje ravno tako lahko privoščiš ob vsakem letnem času. Dodamo lahko česen, čebulo, peteršilj. Iz suhega zrnja zmeljemo Moko, ki ima Božanski  Vonj, iz Moke skuhamo Mleko, lahko dodamo še Sadno sladilo, prilijemo še Ječmenovo Kavo, verjeli ali ne, iz vseh Planetov Prihitijo, da se Naužijejo Nebeške Pijačke, tople ali hladne. Težka primerjava, kaj je dočakala Stara, Dobra Liska, Kaj Je Dočakal Stari Osramočeni Bob! Še bi Ga lahko Oznanjala, Čutim pa, da je o Bobu dovolj, reklama ni Njegova vrlina! V vseh teh letih smo ogromno Bobovega Semena Podarili na različne konce sveta,
Bobova Družina Je Eksplodirala In Osvaja Svet.
    Ker sem v Družini odgovorna za področje prehrane, mi je Interes da so prisotni vsi Potrebni Elementi za Zdravo Življenje, to je naša Dolgoletna praksa.
   Zelo imamo radi v zimskem času, pasterizirane vložene kompote, sadje, marmelade, sokove, vsi so brez konzervansov, brez sladkorja, pasterizirani samo v lastnem soku, na počasnem segrevanju, da utegnejo Dobrote sploh sprostiti lasten Sok. Sadje mora biti Čistega Porekla, Zrelo, Zdravo, da lahko Narava Daruje Pristen Okus, Ki Nima roka trajanja. 
                                                                                                                   Simona
 

Luknja Ki Je Čakala Vsebino
Ko smo v grobem zaokrožili osnovni del bivalnega objekta, je ostala še odprtina, nič prijetnega videza in je kazila okolico s svojo podobo. Poznala sem Božjo Namembnost odprtine, ki res ni imela prijaznega videza. Pred našim prihodom, je nekoč stal v odprtini objekt, ki je že zdavnaj izgubil identiteto. Mi smo počistili kar se je še dalo, najbolj smo bili veseli kamenja, oprali smo ga ročno, preložili na drugo lokacijo, ga veliko že uporabili, nekaj ga še danes čaka za nadaljnjo namembnost.
V prvi del objekta smo vložili precej tempa, moči in smo bili že malo utrujeni. Čutila sem, da bi potrebovali krajši oddih, hkrati pa smo se vsi zavedali odgovornosti, da bi bilo najbolje  poprijeti in speljati Zaupano nalogo. Nadaljnji korak smo malo odrivali, po drugi strani pa nas je odrivanje kar  dobro najedalo. Prosila sem Boga Sri Sathyo Saj Babo za Pomoč in Moč naše izpeljave in naslednji dan popoldan je prišel na obisk s svojim prijateljem Družinski prijatelj, ki je dobro poznal našo Vnemo. Med hojo me je Objel okoli ramen in mi zastavil vprašanje? Kdaj pa misliš začeti z zadnjim delom objekta, vidiš da vam odprtina ni v ponos, vse kazi, kaj čakate, ko vam je do sedaj teklo vse zelo hitro. Saj bomo, potrebujemo malo počitka, utrujeni smo. Široko se je nasmejal ter pripomnil: pa vendar ne misliš še naprej vse peljati Ročno, menim, da ste se že kaj naučili in ste si Zaslužili pomoč. Na zunaj sem se nasmehnila, v srcu mi je Zaigralo, v očeh sem Začutila Solze Sreče! Prijateljeva Roka se je rahlo Pozibala na moji rami, ter dodal: Jutri zjutraj dobiš kamion, rovokopač, da vam uredi groba fizična dela, potem pa Gas. Natanko tako se je tudi Zgodilo naslednji dan, kot v pravljici. Vprašala sem ga za račun,  nasmehnil se mi je ter dodal: Dobro vem Pomen Projekta, To Je Moj Prispevek in Uspešno potujte dalje!
V Projekt Boga Sri Sathye Saj Babe Je Vključenih Veliko Zavedajočih Ljudi Celega Sveta,  Katerim Je Potreba Živeti Življenje Z Resnico!
Nekaj mesecev kasneje me je poklical Isti Prijatelj in dejal. Imam večjo skupino ljudi, ki bi si radi ogledali Projekt in se spoznati z vami. Domenili smo se za termin, prišla ja velika skupina,   lepo smo se imeli, predstavili smo vsebino in namen projekta, pripravili kulturni program, s Pogostitvijo Veganskega manjšega obroka. Sodelovanje je in še danes poteka brez  financ, za Darilo pa smo prejeli 7 čudovitih mladih dreves Skorša, o katerem sem sanjala, Ga iskala povsod brez uspeha. To so bile moje sanje iz obdobja Podeželske osnovne šole do 4 razreda, ki mi je pustila čudovite spomine  in preko čudovitih ljudi nam je Bog Sathya Usmeril Dragoceno Darilo. Zdaj že Rodijo in So Živi Spomeniki. Večno sem Ti Hvaležna Dragi Prijatelj!
Zakaj ima Skorš tak pomen? Za večino je Skorš nepoznana ali pozabljena Rastlina. Ko sem hodila v osnovno šolo, so potekali nižji razredi v Podeželski šoli, višji pa v mestnem betonskem okolju, vožnja z avtobusom itd. Počutje je bilo veliko bolj pristno v Podeželski šoli, pa tudi pot do šole in domov je bila bolj prijazna. Ko sem pešačila skozi vasice, sem se včasih pogovarjala z Vaščani, od katerih sem prejemala veliko Modrosti in sem si na tak način Plemenitila suhoparnost nekaterih šolskih snovi, ki so nam jo vsiljevali, tako kot se to dogaja še dandanes. Šola je sigurno potrebna oblika življenja, prepričana pa sem, da je slovenska izobraževalna smetana prešpricala vse ure Plemenitih, Humanih Smernic in aktivirala vsebino izobraževalnega programa, ki povečini duši s suhoparno intelektualno vsebino, na tak način se jača uporništvo nemočnih otrok  - psihološka vojna. Zaposlitve pa tako in tako skoraj ni več, služba je redka, učitelji imajo službo še na račun otrok puhlega programa, s katerim nimaš kaj početi, ko držiš v rokah dokument o doseženi izobrazbi!
Pri nas se velikokrat kdo zjoče iz področja izobraževalnega sistema, saj je večini jasno kam je vse skupaj zabredlo, vendar je še zmeraj prisoten fenomen diktature: bodi tiho, uči se, to se počne v šoli, doma, otroci pa nimajo kam drugam kot na računalnik, ulico, drogo, alkohol, krajo itd. Ta pristop sigurno ni Human in kaj lahko pričakujemo od vodstev modernega obdobja......!
Vrnila bi se na začetno Življenjsko pot. Septembra sem morala sprejeti dolgo pot do šole in domov, pomagala sem si na način, da sem Raziskovala Vsebino Narave. Narava Je Bogata, nikoli Ne razočara, še posebej če smo do Nje Tankočutni. Pot sem si Osmislila  na različne načine in nekega dne v začetku novembra opazila, da je veliko število ptičkov poletelo na drevo, ki je bilo odmaknjeno od moje poti. Odločila sem se, da jim sledim, ne glede na posledice če bi me lastnik Zemlje opazil. Tekla sem kolikor sem le mogla, pa je že priletela  druga Jatica, tretja, postala sem vse bolj radovedna in končno pritekla na rob gozda, kjer je stalo veliko Drevo z bogatimi Sadeži, a nisem Jih poznala, podobni so bili suhim Figam. Bilo Jih je polno na drevesu in na tleh, čudovite rjave barve z malo svetlejšimi pikicami. Želela sem sadeže jesti, pa nisem poznala užitnosti, končno sem se Odločila, če se hranijo Ptički, je sadež užiten in tako poskusim enega, drugega, Okus Je Bil Božanski, Pa Tudi Počutje Je bilo Nenavadno in Ptički zaradi moje prisotnosti Niso Odleteli, Vsi Smo Bili Ena Družina, V Eni Jedilnici, Za Eno Mizo! Drevesa nisem poznala, Njegova fizična Lepota Mila. Ostala Sva Neločljiva, šolsko pot sem si preusmerila in tako sva bila dvakrat na dan skupaj, pa ne samo zaradi Sadežev, ostala sva Zaveznika! Poleg drugih Modrosti, ki mi jih je nudila pot, mi je sigurno Skorš dajal veliko Oporo za lažje premagovanje življenjskih korakov. Kasneje sem morala spremeniti pot zaradi višjih  razredov in Drevo se je po približno dveh letih posušilo, lastnik ga je odžagal in izžagal za kurjavo, meni pa je bilo
 dolgo hudo in mi je dogodek še danes Živ.
Raziskovanje o Skoršu sem nadaljevala, poznali so Ga le redki starejši vaščani, pa še ti niso  hoteli govoriti o Njem, češ to je drevo, ki nima veljave. Nisem si dovolila odmika, dokler nisem dobila vsaj nekaj informacij. Zvedela sem, da je Drevo zelo Staro, ko so bili vaščani še majhni, je drevo že stalo in Drevo je že rastlo, ko so bili njihovi starši majhni. Po ustnem izročilu in domnevi naj bi bilo Drevo Staro okoli 18O do 2OO let. Vedeli so tudi povedati, da Drevo vsako leto polno Rodi, da je sadeže možno nabirati celo zimo, da je v hudih časih lakote Preživelo cele družine! Zakaj pa je danes ne spoštovano in zelo redko, pa so se malo nasmehnili, skomignili z rameni in dodali, češ danes je druge in
 boljše hrane dovolj.
Mislim da si Skorš Utira Pot Povratka, saj Si to tudi Zasluži. Skorš-Sorbus Domestica je k nam prišel iz Male Azije, je Samonikla redka drevesna vrsta, čudovito cveti sredi maja, drevo je podobno Jerebiki, iz Sadežev delajo vino čudovitega okusa in Je najdražje na trgu, Je Adstringentnega Okusa. Zelo Blagodejno vpliva na črevesje, pomaga k dobri prebavi, zato je Bil Njega dni Cenjen Sopotnik v kulinariki. Les ima čudovit drap odtenek, uporabljajo ga za izdelavo nekaterih glasbil. Zunanja Njegova Podoba je nežno jajčaste oblike, v višino zraste lahko nekje do 20 metrov, Plodovi so Čudovitega Okusa sveži, posušeni, sok, marmelada,  kompot, vino,  lepo se Spaja z vsemi drugimi okusi. Skorš Je pozabljen Gospod, ki si Dostojanstveno utira pot v podivjano civilizacijo hibridov in GSO! Upam, da si Skorš ne dopušča prati Bistva, da Ostaja Gospod. Na Posestvu smo prejeli za Darilo 7 Skoršev, 4 smo podarili dvema družinama,  pri enem in drugem so se posušili, pri nas pa so se vsi Ukoreninili, imajo čudovito Držo in že Rodijo!
Od prvega razreda osnovne šole in Poznanstva S Skoršem do 13 let nazaj, je minilo približno 54 let. Božja Volja Povezave Skorša in mene potuje naprej s celo Družino in Vse kaže, da imamo Skupno Zaupano Pot
 V Novem Božjem Okolju!
Življenje je Čudovito, če si zmoremo Dovoliti in Sprejeti, da nas Bog Vodi, Sledimo Božjim Smernicam, Opravljamo Nalogo ki nam Je Zaupana, da poravnamo lastne dolgove in se Osvobodimo!
Veliko Dogodkov je bilo in je še danes Povezanih skozi neugledno odprtino, ki je čakala Božjo  Vsebino. Odprtina je imela, ima poleg osnovnih Namembnosti, še Nalogo Združevanja in Medsebojnega Povezovanja, Čutnosti in Odgovornosti.
Vse smo imeli pripravljeno za začetek zadnjega dela Objekta, pa je začelo močno Deževati, zato je v desnem zgornjem delu pripravljena Zemlja za temelj, Voda odnesla velik del zemlje, da je desni vogal Domeka visel kar v zraku. Žalostno smo gledali in očiščevali novo situacijo in verjetno je vsak v sebi Prosil za Božjo Pomoč. Popoldne istega dne je sijalo Sonce, vse smo očistili in se spraševali Kako naprej, v tistem trenutku je pripeljal na dvorišče nepoznan avto, izstopila sta dolgoletna prijatelja, s katerima se res nismo dolgo videli, kljub temu sta nas spremljala. Ta dan, petek popoldan, pa sta Čutila, da se Morata Oglasiti pri nas, Zopet Je Bog Sathya Uslišal naše Prošnje in Usmeril Prijatelja, ki je nosilec rizičnih gradenj! Točno To, Kar Je Bilo Potrebno Tisti Trenutek! Bili smo Presunjeni, Kaj Vse Bog Zmore, Če Mu Zaupamo. Prijatelj je takoj naslednji dan poslal tovornjak s potrebnim materialom, človeka ki je bil vešč rizičnega postopka, pa tudi sam je vodil postopek, mi smo pomagali, po nekaj urah ni bilo opaziti, da se je kaj dogajalo!
Mnogim Je Jasno, Da Je To Projekt Plemenitega Programa, Da Ga Vodi In Varuje Bog Sri Sathya Sai Baba, Vsi Smo Odgovorni, Da Teče Tok Življenja Humano, Brez Nasilja, Svobodnega Odločanja Posameznika za lastno pot!
 Svet je velik in nudi obilo zabave!

Prisluhniti Nevidnemu Svetu Je Milost Zaupanja
 
   Pred nekaj dnevi sem  opazila, da mi čudno visi zavesa v sobi, v kateri urejam vse sama. Dobro poznam vsak detajl vseh predmetov v prostoru in potreba je, da smo vsi povezani v  skladnosti in funkcionalnosti. Na zavesi sem opazila, da se je brez navideznega razloga prelomila plastična zaponka na lesenem obročku, ki je povezovala zaveso z obročkom. Motilo me je, ker je izgled zavese rušil celoto, hkrati pa sem Čutila, da mi je Nudena Milost Spremljati Proces Nevidnega Sveta, Ki Bo Za Vse Sam Poskrbel, če Zmorem ostati Mirna in se ne vmešavati!
  Proces Nevidnega Sveta Je Bil V Toku že pred mojo zaznavo prelomljene zaponke, saj je že nekaj dni pred tem potekala pomladanska nega vseh oken in zaves. Vreme je bilo vetrovno in se je en dan pretrgala vrvica na kateri je viselo veliko zaves in je na eni zavesi odpadel lesen obroček s plastično zaponko. Obroček je odpadel iz zavesice iz druge sobe, za katero smo se že pred akcijo odločili, da jo bomo zamenjali in je trenutno na Počivanju.
   Vse skupaj je trajalo nekaj dni, mene pa je pogled na zaveso v sobi, ki je bila izključena iz generalnega čiščenja kar najedal, hkrati pa sem Čutila, da moram Spoštovati Disciplino Ponižnosti in Zaupati! 
   Ko smo pobirali  zavese iz strgane vrvice, smo opazili da manjka en lesen obroček s plastično sponko, toda pri iskanju obročka ni bil nihče uspešen, sprijaznili smo se z odgovorom, saj gre zavesica na počivanje, ne na okno in jo ne potrebujemo.
  Dnevi so potovali dalje, nega oken, zaves je bila zaključena, a proces na zavesi v moji sobi je bil še vedno neugleden. Glede na Obljubo sama sebi, da sem strpna, mi je Darovala Moč, da sem za Odločitvijo tudi vztrajala in Mirovala.
  Nekaj dni za tem smo v popoldanskem času zbrana Družina opazovali Naravo, naenkrat pa so se Pavi iz leve in desne strani Domeka usmerili proti zahodu in v nagli hoji korakali čez nabrežino v dolino, vsi v eno smer. Živahnost Pavov je bila umsko nerazumna, hkrati pa smo vsi čutili, da je bil Namen Pavov Jasen Samo Pavom, mi pa smo lahko le ugibali. V tistem hipu, se nam je pridružil še Jure, takoj je Zaznal aktivnost Pavovih reakcij, se Njim nevsiljivo pridružil in s Pavi potoval po pobočju v dolino. Na sredini pobočja so se vsi Pavi Naenkrat Ustavili, se obrnili nazaj proti Domu, prav tako je to storil Jure. V zasuku korakov, je Jure v Travi opazil lesen obroček s plastično sponko, jo pobral in se ne obremenjeno s Pavi vred vračal k Domu. Malo  pred Domekom imamo razpete vrvice za sušenje perila, kjer so se pred nekaj dnevi sušile zavese, ko se je ena od vrvic pretrgala. Takrat se je en obroček odtrgal in zginil neznano kam. Ta dan pa je Nevidni Svet Poskrbel in s pomočjo Pavov Izpeljal Skozi Jureta Pot do lesenega obročka, ki ga je pred dnevi veter odpihnil okrog 6Om stran. Našel ga je, pobral in ga odnesel do prostora za sušenje perila, tam je čakala košara za suho perilo, moje posteljnine. Zanimivo je Dejstvo, da Jure ni nič vedel za Male dogodke, sej je ravno tiste dni vodil obveznosti v Čebelnjaku. Kljub temu pa je imel odločilno nalogo, prišel je Pravi čas, se s Pavi podal na Pot, našel obroček, se vrnil s Pavi domov, med potjo ne obremenjeno položil obroček v košaro in neovirano odšel naprej proti Čebelnjaku.   
   Proti večeru sem se namenila, da si uredim sobico, košara je ostala prazna, na dnu pa je ležal lesen obroček s plastično sponko. V levem ušesu mi je Zazvonilo, zaslišala sem Radosten smeh v sebi, prijela lesen obroček, ga obesila na zaveso in v Hipu je bilo Zopet Vse Usklajeno!
   Z omenjenim dogodkom sem skušala približati Moč Nevidnega Sveta, Ki Je Prisoten ne glede na naše reakcije. Iskalci Resnice me prosijo, naj jim približam Moč in Delovanje Nevidnega Sveta, Pa to Ni Enostavno, saj je mnogim materialni svet, svet civilizacije zamračil Prvobitnost! 
    Iz dogodka lahko razberemo, da v Vesolju ni Malih, velikih dogodkov, Vsi Dogodki, Ki Jih Programira Vesolje So Pomembni, nesmiselno Jih Je spreminjati. Modrost Jih Je Sprejemati, se Učiti, Njim slediti, Njih Odsev Biti V Mislih, Besedah in Dejanjih!  
   Za lep pogled zavese v sobi je v Celoti Poskrbel Nevidni Svet, Preizkušnja v meni Je Razodela Stopnjo Zaupanja, brez umskega vmešavanja. 
                                                                                                                 Alojzija